Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Tebes zemljepisno lastno ime Tebe: V'tem Mesti Thebes im. shest taushent na enkrat je bilu martranih (I/1, 96) Tébe, gr. Θῆβαι, mesto v Egiptu
Svetokriški
tenak -nka prid. 1. tanek: ogin v' mej elementi je ner ble tenak im. ed. m ǀ en laſſ, de ſi lih tenik im. ed. m, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ kulikajn more terpeti tu platnu prejdin tanku im. ed. s inu belu rata ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ tenkem or. ed. s platnem 2. majhen: tadle ſvojga blishniga vagaio s'to slato tenko or. ed. ž vago, ſvoje pak s'to shelesno, inu veliko presež.> is tiga ner tanshiga rod. ed. s platna
Svetokriški
Teodora ž osebno lastno ime Teodora: po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v'mej purgarzamy Theodora im. ed. (I/2, 202) ǀ Theodora im. ed. pak je molila v' hishi teh ozhitnik loterz (IV, 265 s.) ǀ Thedora im. ed. pak je molila v'hishi teh loterz (I/1, 219) 1. Teodóra, zgledna žena iz Bizanca (5. stol.) 2. Teodóra, neka neprostovoljna prostitutka
Svetokriški
Tertulus m osebno lastno ime Tertul: kar Tertullus im. ed. zhes S. Paula je bil perneſil pred Rihtariu Felixam (II, 401) Tertúl, lat. V Tertullus, pravnik, ki je obtožil sv. Pavla pred cesarskim namestnikom Feliksom (SP Apd 24,1).
Svetokriški
Tirida ž zemljepisno lastno ime Tirida (?): Diomedes Tracianski Krajl en grosoviten Trinoh, vſe popotne, inu nesnane ludij, Kateri ſo prishli v'tu mestu Tirida im. ed. imenuanu, ijh je puſtil neusmilenu vbiti, inu mertve na drobne Koſse reſekat, inu Konjom ijh je dal jejsti (I/2, 109) Tírida, mesto v Trakiji
Svetokriški
Titius m osebno lastno ime Titij: martre, katero terpè Ixion, Prometheus, Sisyphus, Tityus im. ed., inu Tantalus (I/2, 187) ǀ Tityus im. ed. pak je per eni skali pervesan, inu ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo (I/2, 187) Títij, gr. Τιτυός, bajeslovni gigant, obsojen v hadu na to, da mu dva jastreba žreta drob.
Svetokriški
Titus m osebno lastno ime Tit: Titus im. ed. Veſpeſianus de ſi lih obene druge ſapuvidi nej ſpoſnal ie djal ǀ Titus im. ed. inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli ǀ Letukaj S. Titus im. ed. samerka ǀ Titus im. ed. Livius huali kupzhio, rekozh, de kadar leta bi nebila Shpanigary bi bily od lakote pomerli ǀ Titus im. ed. Sabinus je imel eniga pſa ǀ Titus im. ed. Boſtrenſis pravi de letu nej pres vrshoha 1. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (9–79), rimski cesar (69–79), ki je leta 70 porušil Jeruzalem 2. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (39–81), rimski cesar (79–81), sin prvega 3. Sv. Tít, učenec apostola Pavla (SP 2 Kor 7,6), → Ticius 3. Tít Lívij, lat. Titus Livius (pribl. 59 pr. Kr–17 po Kr.), rimski zgodovinopisec 4. Verjetno je mišljen Tít Flávij Vespaziján (→ 1.), sin Flavija Sabina. 5. Títus (4.–5. stol.), škof v sirskem mestu Bosra, lat. Bostra
Svetokriški
Toletus m osebno lastno ime Toletus: Kakor lepu je samerkal Toletus im. ed. Tolétus (rojen 1532), jezuit, kardinal v Cordobi
Svetokriški
torek m torek: vſaki Torek tož. ed. eno ſvejzho pred Pildam S. Annæ pershgati (III, 401) ǀ vſak torek tož. ed. andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala (IV, 383) ǀ v' Torek tož. ed. ſe je poſtila, inu obhajala h' zhaſti S. Antona (IV, 383)
Svetokriški
trebe prisl. v povedni rabi 1. treba: nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti, temuzh je terbej ſe potiti s'darshajnam teh S. sapuvidi ǀ je tudi terbej de ti zhistu, inu brumnu shivish 2. mogoče je: Inu de ſi lih huala Bogu, takusnih neurednih MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde vener terbejde dergdi ſe najdeio, dokler od takushnih S. piſsmu govori → trebeti, → treba
Svetokriški
tridentinus cit. prid. tridentinski: Concilium Tridentinum im. ed. s ozhitnu pravi de nej mogozhe s'ſamo vero ſe isvelizhat ǀ Sakaj Concilium Tridentinum im. ed. s pravi ǀ Cincilium Tridentinum im. ed. s pana vſe taiſte, kateri bi drugazhi ſe ſmejli vuzhiti ǀ Concilium Tridentinum im. ed. s sa Kezerja dershi taiſtiga, kateri neverva de ſe vize na unim ſveiti naideio Tridentinski koncil je bil 1545–63 v it. mestu Trento.
Svetokriški
udariti -im dov. 1. udariti: de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti: zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se: ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti: kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se: Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
Svetokriški
ugledati -am dov. zagledati: ugleda 3. ed. dua lepa Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ Juda kakor vgleda 3. ed. lete try rezhy ſaſtaulene, ſapovej garmado pogaſſit ǀ kakor je bil Chriſtuſa vgledal del. ed. m, prezej je v' njega veroval ǀ Kadar Iacob je bil ugledal del. ed. m to kryvavo, inu reſtargano ſukinzo ǀ Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo vgledali del. mn. m ǀ sholnerij Holofernavi ſo bilij ugledali del. mn. m to lepo Iudith
Svetokriški
ulovljen -a prid. ulovljen, zajet: Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen guant, v'katerem je bil uloulen im. ed. m ǀ po nedolshnem je bil uloulen im. ed. m, v' jetje vershen ǀ zhes veliku lejt ta levu je bil vloulen im. ed. m, inu v'Rim pelan ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga tož. ed. m ži. ſynu rèshil ǀ kadar tize vidio, de nekatere ſo v'mresho vloulene im. mn. ž one prozh slete
Svetokriški
umazan -a prid. umazan: vus umasan im. ed. m, inu reſtargan, kakor en sviniar k' miſi ſedesh ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo oblit, s' moſtio umaſan im. ed. m je vezh velal, kakor en Philoſophus ǀ boſſa inu vſa reſtargana, ſaflikana inu umaſana im. ed. ž je hodila ǀ zhe bo eden kaj umasaniga rod. ed. s puſtil ǀ mosh puſtj en umasan tož. ed. m lonz ǀ najde tajſti lepi peld vus vmasan tož. ed. m, inu pozhezhikan ǀ pride v' kuhanio, najde ta umasani tož. ed. m dol. mosher ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano tož. ed. ž, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano, ſaflikano, boſsò, umaſono tož. ed. ž, ſirotizo ǀ s' ſvojm umasanem or. ed. m, inu reſtarganem gvanti je bil k' miſi ſedil ǀ s'eno vmaſano or. ed. ž rutto njega svetle ozhij so bilij saveſali ǀ ſo vſy vmasani im. mn. m, oſmojeni ǀ na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane tož. mn. m firtohe ǀ s' krivavimi, inu umasanimi or. mn. rokamij bi vaſs hotu objeti
Svetokriški
umetelnost ž veščina, spretnost: Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt Boshja … na nogah vmetelnoſt tož. ed. v' shlushbi Boshy (III, 573) → umetalnost
Svetokriški
Urias -a m osebno lastno ime Urija: kakor je bil odgovuril Vrias im. ed. Davidu ǀ Kakor Vriaſs im. ed., kateri nej hotel damu h'svoy sheni pojti ǀ saſtopi boboy Vriaſa rod. ed. ǀ David presheſtvu s' Berſabeo sazhne tribat, inu nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ on je presheſtvu s' Bersabeio tribal, nye mosha Vriasa tož. ed. puſtil ubyti, vener nebeſſa ſi je sashlushil Urijá, lat. V Urias (SP 2 Sam 11,3)
Svetokriški
uslišan -a prid. uslišan: de bi vshlishan im. ed. m bil, shgane offre Bogu offra ǀ koku ima molit, de bi bil ushlishan im. ed. m ǀ Na letu ſim jeſt upaine dobil, de bom od Chriſtuſa vslishan im. ed. m ǀ njegova proshna je vshlishena im. ed. ž ǀ aku pak hozhesh de bi leta nam dopadla, inu od naſs ushlishena im. ed. ž bila ǀ Maria Diuiza pres vſiga Konza bo sa naſs proſsila, inu tudi bo vſhlishana im. ed. ž ǀ v' kakorshni vishi imamo molit, de bomo vshlishani im. mn. m ǀ uſelej ſo bili ushlishani im. mn. m ǀ ſo tudi uſhliſhani im. mn. m bili ǀ aku hozhemo uslishani im. mn. m biti ǀ danaſs ſo vſhlishane im. mn. ž proshne tyh S. Ozhaku
Svetokriški
Usuardus m osebno lastno ime Usuard: od kateriga pravi Vſuardus im. ed. (III, 176) Usuárd (umrl pribl. 875), menih v benediktinski opatiji Stol.-Germain-des-Prés, pisec martirologija
Svetokriški
ušafati -am dov. dobiti: vſe krone, katere ſo mogli ushafat nedol., ſo na njegovo glavo poſtavili ǀ bo nyh ſrezha, aku eno takorshno sa sheno vshafaio 3. mn. ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo vshaffaio 3. mn. ǀ nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala del. ed. ž ǀ de preshizha bo supet ushaffala del. ed. ž ǀ ludje, inu shivina negnusne, inu britke rane ſo vshafali del. mn. m ǀ taku bote vasho pervo podobo vshaffali del. mn. m Tvorjeno iz šafati ← srvnem. schaffen ‛ustvarjati, delati, urejati, naročati, zapustiti v oporoki, oskrbeti, priskrbeti’.
Število zadetkov: 3803