Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
vzdihovati -ujem nedov. vzdihovati: ſazhne jokati, inu sdihovati nedol. ǀ sazhne pruti Nebeſſam sdihouati nedol. ǀ ble v' vizah sdihuje 3. ed., inu ble sheli, inu proſſi reishena biti ǀ ludje vezhkrat sdihuieio 3. mn., na perſi klukaio, ſolse tozhio ǀ milu je sdihual del. ed. m, inu ſe jokal ǀ she veliku teshej njegova butara bo ratala, pod katero ſe bò potil, inu sdihval del. ed. m ǀ milu je sdihoual del. ed. m, inu ſe jokal ǀ kaj pomeni, moj prjatel, de ſte taku mozhnu sdihoval del. ed. m ǀ je po njemu sdihovala del. ed. ž ǀ Kadar bi ſe nebilij jokali, inu sdihualij del. mn. m ǀ Svetniki ſe ſo potili, inu milu sdihvali del. mn. m ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga ſerza ſo sdihovale del. mn. ž
Svetokriški
vzrejen prid. vzgojen: Achilles de ſi lih je bil vmej deklizami ſrejen im. ed. m (III, 594) ǀ Mojſſes, kateri s' mladiga je bil ſrejen im. ed. m v' Duori Krajla Faraona (IV, 106)
Svetokriški
zadrtopati dov. zasačiti: Pishe S. Ioannes de Iudy ſo bily sadartopali del. mn. m eno sheno v preshestvi (I/2, 173)
Svetokriški
zagrabiti -im dov. zagrabiti: G. Bug sapovei hudizham takorshno dusho sagrabit nedol., inu v' temme paklenske vrezhi ǀ prezei sagrabi 3. ed. eno peſt danariou, ter taiſti shenka ǀ en shakel dænariou je na miso poſtavil, de bi ſledni sagrabil del. ed. m, kar more
Svetokriški
zakopavati -am nedov. pokopavati: te martve v' hishah sakoppavaio 3. mn. (I/2, 90)
Svetokriški
zamaknjen -a prid. zamaknjen, tj. ekstatičen, duševno usmerjen v nadnaravno in neobčutljiv za vse ostalo: En dan leta Sveti Evangeliſt je bil samaknen im. ed. m, ter je vidil, de 24 krajlou ſo bili na ſvoje kolena, inu oblizha padli pred Jagnatam Boshym ǀ od velike slatkuſti je ſamaknen im. ed. m ǀ veliku urr od velike ſlatkusti je bila samaknena im. ed. ž ǀ Enà bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena im. ed. ž, ter je vidila, de Jesus je gartroshe tergal ǀ Angeli ſo bily od zhuda, inu troshta samakneni im. mn. m ǀ Menite taisto uro v'Nebu samakneni im. mn. m biti
Svetokriški
zamotati dov. zaplesti: Lete shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete ta zhleveski ſpol ſamotala del. ed. ž (II, 558) zamotati se zaplesti se: aku ſe n' hozhete ſamotati nedol. v' nijh grehe (II, 508) ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste ſe samotal del. ed. m (I/1, 226)
Svetokriški
zanikrnost -i ž malomarnost, nemarljivost: Ah shpotliva sanikornost im. ed. ǀ O shpot preveliki! O ſanikornoſt im. ed. prekleta ǀ vaſha sanikarnost im. ed., vaſha boganarodnost, inu huda vola vam neperpusti dobriga ſturiti ǀ O senikornost im. ed. prekleta ǀ sa volo vashe sanikarnoſti rod. ed. teshko raitingo bote mogli meni dati ǀ is ſvoje sanikornoſti rod. ed., inu nemarnoſti ga nej hotel oblezhi ǀ od ſanikornoſti rod. ed. v' shlushbi Boshy ǀ de bi kej sa volo nashe sanikornosti rod. ed. sapuſtil ǀ Sa volo taKushne maihine sani Kornoſti rod. ed. Faraon ſe taKu reſerdij ǀ Gospodary ſe toshio zhes sanikornoſt tož. ed. ſvoyh hlapzou ǀ s' kusi nyh sanikornost tož. ed. ga sgubie ǀ nikar mene neſodi po moj ſanikornoſti mest. ed., ampak po tvoi nesgruntani miloſti ǀ pò sonikornoſti mest. ed. je bil edn pulfer saſhgal ǀ Obari nas Bug pred takorshno sanikornoſtio or. ed.
Svetokriški
zapoditi -im dov. zapoditi, prepoditi: de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi nedol. ǀ drugi dan Goſpud pele s'ſabo Kuharia, ter ſapudj 3. ed. Fashane ǀ Gdu je mozhnejshi vojsko sapudil del. ed. m ǀ bodo nashi yh is Ogerske deshele pregnali, inu v' Turzhio sapodili del. mn. m ǀ inu v'Turzio sapodili del. mn. m ǀ sakaj nejſte tudi taiſtiga v'skledi ſapudili del. mn. m
Svetokriški
zaspati -im dov. zaspati: nemore cello nuzh ſaſpati nedol. ǀ Koku tedaj je mogla ta Neveſta taku slatku saſpati nedol. ǀ v' tem kir hozhe saspat nedol. ǀ trudna damu pride, otroka k' ſebi poloshy, saspy 3. ed. ǀ od truda na klopi ſaspy 3. ed. ǀ k ſadnimu saſpi 3. ed. veni ſenzi ǀ Saſpij 3. ed. pre dolgu hlapez prezei s'palzo zhes njega ǀ v'tei shaloſti ſaſpj 3. ed., ter ſe njemu ſaina ǀ Tezi, podvisaj na pomozh tvojmu priatelu, inu nikar neſaſpy +vel. 2. ed., inu cilu nesadremli ǀ ta mladenizh je bil ſaspal del. ed. m, inu Vulcanus je bil per ſvoj sheni njega neshal ǀ je bil saſpal del. ed. m s'kuſi ſmert ǀ malukadaj ſe sgodj, de bi edn taku mozhnu ſaſpal del. ed. m, de bi nikuli vezh ſe nesbudil ǀ vſy trye na Altar ſe naslonio, kakor de bi bily saſpali del. mn. m
Svetokriški
zastavljati nedov. zastavljati, tj. 1. izročati v zagotovilo: v'hoshtariah je ſaſtaulala del. ed. ž, taku de en ſam koshuh je bil nij oſtal 2. postavljati uganke: nej ſtà meſta, inu deſhele ſi jemala, temuzh skriunuſti, inu pripuviſti ſta ſi ſaſtaulala del. dv. m (II, 61)
Svetokriški
zastavljen -a prid. zastavljen, tj. izročen v zagotovilo: Juda kakor vgleda lete try rezhy ſaſtaulene tož. mn. ž, ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit (IV, 329)
Svetokriški
zaveza -e ž zaveza: Se je ta velika Savesa im. ed., inu myr ſturil mei Krejlam Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam skuſi Sveto Reshno kry ǀ Taiſti Nebeski, lok, ali maurza, katera je bila ena ſavesa im. ed. v' mej Bugam, inu zhlovekam ǀ K'snaminu te savese rod. ed. eno rano ſi ſturita na roKi ǀ je vuzil v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe rod. ed. ſturiti ǀ Kadar dua eno saveso tož. ed., ali oblubo ſturita ǀ ony saveso tož. ed., inu myr ſo prelomili ǀ s'vamij eno ſaueſo tož. ed. ſturil ǀ s' nouo saveſo or. ed. teh oblub ǀ od vſyh pann, inu saveſs rod. mn. nas reshi ǀ katere saveſe tož. mn. taku mozhnu G. Bogu dopadeio ǀ ſe neuperaj super nje saveſſe tož. mn.
Svetokriški
zbirati1 -am nedov. zbirati: kakor vidio ſvoiga Krajla med vkupai sberat nedol., v' tei vishi tudi one ga sberaio, 3. mn. inu vkupai snashaio ǀ trobente, Katere vkup sholnerje Klizheio, inu sbiraio 3. mn. zbirati se zbirati se: gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj Ta glagol se od enakopisnice → izbirati razlikuje po dosledni uporabi prislova → vkupaj.
Svetokriški
zbosti zbodem dov. zbosti: Ti v' iesi sbodesh 2. ed. s' beſſedo tuojga blishniga ǀ on je bil taiſto taku mozhnu sbodil del. ed. m, de is Paradisha je bil Euo ſpravil zbosti se zbosti se: nikamar ſe nemore neſlonit, aku ſe n'hozhe sbosti nedol. ǀ buſs po terniu hodit, inu ſe nesbodit +nedol. ǀ Se sbode 3. ed. noga na en tern ǀ Ioh! ſim ſe sbodil del. ed. m ǀ nekateri ſe ſo opekli, inu sbodli del. mn. m ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo ſpodli del. mn. m, ali udarili
Svetokriški
Zebee m osebno lastno ime Zabah: Krajl Zebee im. ed.; inu ſalmana, dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila (II, 356). Zábah, lat. V Zabee (SP Sod 8,5)
Svetokriški
zgolj prisl. zgolj, samo: druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku (II, 207) ǀ kakor de bi sgol tatovi, inu tatize v' hishi bili (IV, 378) ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih potih hodili (III, 537) → izoljufan
Svetokriški
zmrzniti -nem dov. zmrzniti: kry v' meni smersne 3. ed. (II, 29) ǀ polnagi po simi hodimo, inu vezhkrat smerſnemo 1. mn. (I/1, 43) ǀ zhe bodo ſmerslni del. mn. m, njega nebo nezh bolelu (III, 533)
Svetokriški
zoper2 prisl. 1. v nasprotju: zhudna jmena, inu podobe ſam ſebi da, tèr postavi, katere bi eden menil de ſi ſo super ǀ bodo njegovem Svetem Sapuvidam super shiveli 2. proti: S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli; kaj bodo tedaj uredni taisti, nikarli yh nebugaio, temuzh ſtukrat na dan reshalio? inu Klubu ym ſuper dellaio → postaviti, → reči, → stati, → zoperstaviti se
Svetokriški
žakljič m vrečica, žakeljc: ta maihini shakelzh im. ed. pak je greh tiga miniha (I/2, 13) Mogoče bi bilo nastaviti tudi žakeljc, prim. zapisovanje etimološkega c z zh v zapisu shelodizh, kjer pa obstaja možnost domneve o nekontaktni asimilaciji kot v zgledih pri → zelišče ; → žakelj.
Število zadetkov: 3803