Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Cimbinatus m osebno lastno ime Cintugnat (?): ſim bral od tiga Rimskiga Gospuda Cimbinatus im. ed. s' imenam (III, 555) Verjetno tiskarska napaka, saj ime Cimbinatus v antičnih virih ni znano. Morda je mišljen nekdo z imenom lat. Cintugnatus.
Svetokriški
cirati nedov. krasiti, lepotičiti: Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat nedol., inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit ǀ katiri hozheo zerat nedol., inu ſe guantat kakor Gospada ǀ kersheniki taku lepu zieraio 3. mn. njeh Cerkve ǀ lepu zerai vel. 2. ed. Altarje ǀ bi ſvojo mater zjeral del. ed. m s'to ner lepshi lepoto ǀ je tega tudi zieral del. ed. m s' drevam tiga shivejna ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti G. Bogu dopadezhmi zerala del. ed. ž ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu del. ed. s v'Nebeſhih ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali del. mn. m ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram te lepote zerali del. mn. m ǀ katere ſo leta pungrad ſuſebnu lepu zierale del. mn. ž ← srvnem. zieren ‛krasiti, lepotičiti’; sodeč po gradivu iz 16. stol. (npr. pri Megiserju zirati), je treba izhajati iz sloven. cirati, pri čemer zapisi z ier, jer izkazujejo prehod ir > i̯er, znan v zahodnih narečjih, zapisi z er pa kažejo na isti prehod, saj je Janez Svetokriški govorjeni i̯er praviloma zapisoval z e, è.
Svetokriški
častito prisl. spoštovano, s častjo: ſo vidili de taku zhastitu Chriſtus je v'Nebu shal ǀ gardu ſe vidi lepu, tu shpotlivu, zhastitu ǀ po ſmerti njegovi ga pustil taku pokoppat zhastitu, kakor de bi njega ſijn bil ǀ je zhaſtitu od ſmerti gor vſtal ǀ zhiaſtitu, inu slovitu je regeral Salamon ǀ kadar zhistitu ſi bil premagal tiga Riſa Goliata ǀ kadar bo zhaſtitn od ſmerti vſtal ǀ kokar ſi zkaſtitu od ſmerti gori vſtal presež.> Apollo pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti Zapis zhaſtitn (V, 288) vsebuje pogosto tiskarsko napako, na glavo obrnjeni u, ki je enak črki n; → častejše.
Svetokriški
davri -i ž mn. duri: dauri im. mn. ſo dobru saperte ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri rod. mn., ali urat ǀ kulikajn daury rod. mn., ali urat ima taiſtu Nebesku Meſtu ǀ hisha pres dauri rod. mn. ǀ eni k' dauram daj. mn., drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ ſo vkna, inu dauri tož. mn. ſaperali ǀ na dauri tož. mn. tiga ſilnu nehvaleshniga zhloveka, tarkash ǀ Pred Nebeskimij dauri or. mn. Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe Dolenj. in notr. davri, znano že pri piscih 16. stol., je nastalo iz *də̀vri, kar je po premetu iz *dvə̀ri (štajersko dvȅri) < slovan. *dvь̀ri, prim. iz rod. *dvьrí posplošeno gor. in kor. dȗri (Ramovš 1936: 166). Zapise Janeza Svetokriškega je treba verjetno brati kot  ̍dou̯ri, kar je potrjeno v vipavskem, idrijskem in cerkljanskem govoru in izkazano že pri Krelju. Govorjeni ou̯ se namreč pri Janezu Svetokriškem pogosto zapisuje hiperkorektno kot au, prim. paun za → poln (Tomšič 1930: 5, 2).
Svetokriški
do predl. I. z rod. do: do ſonza je hotel letejti ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ s'Iudesham Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ da ſadne ſvoje ure ǀ pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy II. s tož. do: od Adama do konez ſvejtà ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tiga ſvejta Vezljivost z rod., potrjena le v navedenih dveh primerih, je dvomljiva.
Svetokriški
dopadeoč -a prid. všečen: Sturite de vash poſt bode ſvet, inu Bogu dopadeozh im. ed. m ǀ nemorimo obeniga dobriga della Bogu dopadeozhiga rod. ed. ž, doperneſti Različica dopadeoč se v korpusu pojavi le štirikrat, pogosteje se uporablja → dopadeč.
Svetokriški
Ecelin -a m osebno lastno ime Ecelin: G. Bug je bil S. Antona pruti timu Trinogu Ezzelinu daj. ed. poſtavil, kakor nekadaj je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina tož. ed., kateri veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ En dan S. Anton s' ſvojm S. Jeſikam sazhne Ezzelina tož. ed. sfariti Ecelín, it. Ezzelino, tiranski vladar v Veroni za časa sv. Antona (13. stol.)
Svetokriški
Edburga -e ž osebno lastno ime Edburga: Edgivia Engelskiga krajla Eduarda shena, inu krajliza, ſvojo Hzher Edburgo tož. ed. s'mladiga je jo taku vuzhila te posvetne rezhy sanizhuati, inu offert saurashit, inu ſamiga Iesusa lubiti (I/2, 161 s.) Po dostopni literaturi naj bi agl. kralj sv. Edvard s svojo drugo ženo Edito živel v deviškem zakonu.
Svetokriški
Epandus m osebno lastno ime Epand (?): Jeſt ſe nemorem prezhudit tebi Epandus im. ed., kir ſi en Philoſophus (III, 358) ǀ Koku tedaj Epandus im. ed. ſe ſmejsh potſtopit rezhi (III, 359) V dostopnih virih ni zaslediti filozofa s takim imenom.
Svetokriški
Fererius -a m osebno lastno ime Ferreri (?): taku pravi S. Vincentius Ferrerius im. ed. ǀ Pishe Fernerius im. ed., de ob njega zhaſs je bil en zhlovek ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Shpania s' Vincenzam Ferreriuſam or. ed. Drugi zgled ima verjetno tiskarsko napako namesto Ferrerius. Kljub dejstvu, da pred imenom ni predimka sv., je zaradi reference na robu S.Gr.li.3 Di.c. 10., ki kaže na neko pridigo, verjetno mišljen sv. Vincéncij Ferrêri (pribl. 1350–1419), spokorniški pridigar (njegove pridige so pod naslovom Sermones izšle 1570 v Antwerpnu), manj verjetno Fererij, avtor dela Vita s. Eusebii episcopi Vercellensis (Vercelli, 1609).
Svetokriški
Filetus -ta m osebno lastno ime Filet: kakor Filettus im. ed. sa fazonetel prime ǀ dua zupernika Hermogena, inu Filetta tož. ed. ſo bily nashli, de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili ǀ sapovej hudizhom, de imo Filetta tož. ed. martrat (III, 385) Po legendi neki čarovnik v Španiji za časa sv. Jakoba Starejšega
Svetokriški
Flakus m osebno lastno ime Flak: Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus im. ed. ſvojo Argonautico (IV, 310) Valêrij Flák, lat. Valerius Flaccus Setinus Balbus (1. stol.), rimski epik, avtor nedokončanega dela Argonavtika v osmih knjigah
Svetokriški
g. krajšava gospod: G. im. ed. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ obernimo ſe k'G. daj. ed. Bogu ǀ ſahvalite vy G tož. ed. Boga is praviga ſerza ǀ ſrezha ſvoja G. tož. ed. Ozheta ǀ suojo dusho ozhistit, inu s'G. or. ed. Bugam ſe ſpravit Izmed 1287 zgledov v korpusu se razen štirih vsi nanašajo na Boga.
Svetokriški
Gavdencius m osebno lastno ime Gavdencij: kaj pravi S. Gaudentius im. ed. (III, 197) ǀ S. Gaudentius im. ed. pravi (III, 387) Sv. Gavdéncij, srlat. Gaudentius (5. stol.), škof v Brescii
Svetokriški
Genesius -a m osebno lastno ime Genezij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Comedianti s. Geneſiuſa tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Genézij, lat. Genesius (mučen 286 v Rimu), zavetnik igralcev in plesalcev
Svetokriški
Herkules -lusa m osebno lastno ime Herkules: Hercules im. ed. sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal, inu eno preſelzo vſel ǀ Hercules im. ed. Celticus pak, leta je bil sgruntal, inu sazhel dellat tryak is teh ſtrupenih kazh ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, roke kakor Herkules im. ed. ǀ Philoſtratus pishe od Herculusa rod. ed. ǀ nikar vshe kakor Zverglzy zhes Herculusa tož. ed., temuzh kakor eni ſtrashni Riſsy, inu groſovitni Lintvorni 1. Hêrkules, lat. Herculēs, gr. Ἡρακλῆς, bajeslovni junak; → Alcid 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega Herkulesa s prilastkom Keltski.
Svetokriški
ilo -a s ilo, ilovica: Bug je bil sapovedal Angelom de bi s'gilla rod. ed. sturili en peld ǀ ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi, inu zhastiſhi bo s'gilla rod. ed. drukan ǀ ſonze oterdj to gillu tož. ed., inu mehak ſturj ta vſik ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh, namrezh to perst, ali gillu tož. ed. Beseda je pisana s protetičnim g-, ki predstavlja kraš. γ-, prim. v Vipavi γílu (Ramovš 1924: 168); → oštarija, → oče, → ogrski.
Svetokriški
Imperfektus en lep navok nam da Imperfectus im. ed. (I/2, 77) V dostopni literaturi ni najti avtorja s takim imenom. Morda je mišljeno neko nedokončano delo, prim. lat. imperfectus ‛nedovršen’.
Svetokriški
ino vez. in: je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ S: Pridigam ſe ſo posmehuvali, jnu shpotali ǀ pred oblizham tiga ſerditiga, inv pravizhniga Rihteria Nebeſkiga ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl ǀ ſo bily veliKu grèshnishi; ìnu hudobniſhi ǀ Sadoſti bodi tebi, de Svetniki, înu Svetu piſſmu tebe sagvisha ǀ inù ſmerdejti sazhne ǀ je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam shtima ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ſe je treſsil, iuu milu jokal ǀ enimu bogatimu Gospudu shlushil, in ta Gospud je njega en dan vuprashal kaj hozhe sa suoj lon imejti ǀ Si vidil kugo, ino morjo ǀ inu gerd, onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina rata ǀ kaj Goſpud Bug pravi, no is Nebeſſ nam govarj ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo V korpusu je 14573 zapisov inu, inv, inn, iuu ipd., ki kažejo na izgovor inu, 40 in, 7 ino, 1 no in 1 nu. Zapis onu je tiskarska napaka.
Svetokriški
Jado m osebno lastno ime Jad: Alexander Macedonski Krajl, kadar je skuſi Jeruſalem jesdil, inu Mashnika Jaro im./tož. ed. vgledal (IV, 28) Jád, lat. Jaddus, veliki duhovnik v času, ko je Aleksander Veliki zavzel Jeruzalem. Zapis ima tiskarsko napako r namesto d.
Število zadetkov: 3803