Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
maguntinus cit. prid. mainški: Concilium Maguntinum im. ed. s pravi (II, 363) V Mainzu je bil koncil leta 813; → Magonca.
Svetokriški
manhu cit. Iest dobru vejm de Iudij ſe ſo zhudili nad mano, ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal, satorai edn k'temu drugimu ſo djali Manhu? Quid eſt hoc? (I/1, 116) Povzeto po lat. V quod cum vidissent filii Israhel dixerunt ad invicem man hu quod significat quid est hoc (SP 2 Mz 16,15).
Svetokriški
mej predl. I. z daj. med: obedn nej slap, ali bolan ratal mei taiſtimu folku II. s tož. med: Ie padel mej RasbojniKe ǀ skozhi mei taiſte, katiri zhes njega ſo ſe bily resjeſili III. z or. med: Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno ǀ de en hrup mej ludmij nevſtane ǀ meni da vpaine de ſim edn mei temi isvolenimi Vezljivost z daj. se pojavi samo v navedenem zgledu in verjetno ne izvira iz živega govora; → vmej.
Svetokriški
moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten: de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).
Svetokriški
Mohar -ja m osebno lastno ime Mohor: De bi tebi pokorne bile kazhe, kakor S. Mohariu daj. ed. Appatu Sv. Môhor, lat. Herm(en)agoras, mučen pribl. 305, ni bil opat, temveč lektor v Singidunumu, današnjem Beogradu.
Svetokriški
mundus cit. ODpuſti meni, O moj Bug! zhe jeſt ſe ſmeim potſtopit, rezhi de leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus im. ed., ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi zhiſt (V, 113) Lat. samostalnik mundus ‛svet’ je enakozvočnica pridevniku mundus ‛čist’. Etimološka zveza med obema besedama ni gotova.
Svetokriški
nad predl. I. s tož. nad: vſe skusi ſeie nad zhloveka ſeme ſvoie Milosti II z mest. nad: nad katerem ſtrashnem prjkasu, ta Duhouni ſe je zhudil III. z or. nad: nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim drjveſsam tiga lebna ǀ od ene zhiste Divize je bil roijen, nad katerem ſe je zhudil ta Prerok ǀ jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati na tem mertvem Lazeruſam ǀ Bug na temij offrij nijmà obeniga dopadeina ǀ na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam, de imà umreti Vezljivost z mest. v navedenem zapisu je verjetno nastala po pomoti, po kateri sta leva prilastka razumljena kot mestniški in ne kot orodniški obliki.
Svetokriški
nazarenar -ja m nazirec: S. Duh poterdi, de je Nazarenar im. ed. ǀ Nazarenary im. mn. ſo sheleli, de bi tudi tamkaj zhuda dellal ǀ Nazarenerij im. mn. v'ſtarem teſtamenti ſo bilij Figura Chriſtuſa V Izraelu je bil nazirec, imenovan tudi nazirejec (gr. ναζιραὶος iz hebr. nāzar ‛posvetiti’) Bogu posvečen človek, ki je imel posebno milost in zato posebno moč (SP 4 Mz 6,1–21); → nazareus.
Svetokriški
nazarenski -a prid. nazareški: Jeſus Nazarenſki im. ed. m Judouski Krajl ǀ Angeli nej ſo drugiga imena dali temuzh Iesus Nazarenski im. ed. m ǀ Nikar li ſamu s'tiga ſvetiga imena Ieſus, ampak tudi s'tiga perdelika Nazarenſkiga rod. ed. m doll vſamen de ie ſmert premagal ǀ Vy yſzhete Ieſuſa Nazarenskiga tož. ed. m ži., tiga krishaniga ← lat. V Nazarenus ‛nazareški’; → Nazaret
Svetokriški
Neapulis m zemljepisno lastno ime Neapelj: Bliſi tiga meſta Neapulis im. ed. je bil en hudobin zhlovik eniga Mladenizha s' imenam Dominicuſa posekal, veno glaboko shterno vergal (IV, 316) Neápelj, lat. Neapolis ← gr. Νεάπολις, mesto v južnoitalijanski pokrajini Kampanja
Svetokriški
Nem. Nem. krajšava, ki nadomešča ime (ali poimenovanje) v množini: Meni ſe sdi de eny Nem. Nem. im. mn. s'mojh beſsed ſe shpot delajo ǀ ſamerkajte Nem. Nem. im. mn. kaj pravi S. Grogor ǀ kaj menio Nem.N. im. mn. de ſo leti potreſsi ǀ Kaj menite N: N: im. mn. de ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ rauno to resnizo danaſs Nem. Nem. daj. mn. bom iskasal ǀ Sa tiga volo bom danas NN. daj. mn. iskasal, de ſi lih resniza je vſe zhaſti, inu lubesni uredna, vener ludje jo ſaurashio ǀ Satorai vaſs Nem. Nem. tož. mn. pohleunu proſsim s'Paulam ǀ gdu mej Nem. Nem. or. mn. more riſnizhnu ſe hualit de je pres greha Krajšava stoji na mestu, na keterem naj pridigar izgovori imena ali poimenovanja oseb, o katerih govori ali katere nagovarja. Krajšava, ki je prvotno edninska in stoji za lat. nomen nesciō ‛imena ne vem’ oz. non nominātus ‛neimenovani’, se uporablja le kot množinska. Kot edninska se analogno po razmerju → s. s. – → s. uporablja krajšava → Nem.
Svetokriški
nicenus cit. prid. nicejski: raunu tu nam hozhe dati saſtopit Concilium Nicænum im. ed. s (I/1, 89) ǀ kadar ſo dershali Concilium Nicenum tož. ed. s (III, 597) V Niceji, danes turš. İznik, je bil prvi koncil 325, drugi pa 787; → Nicenzar.
Svetokriški
Nisibe zemljepisno lastno ime Nisibis: Tu tudi morio sposnati Perſianary, katere njeh krajl Sapor je bil per, pelal de bi tu Mestu Niſibe noter vſeli (I/1, 5) Nisíbis, danes turš. Nusaybin, mesto v severni Mezopotamiji
Svetokriški
obsolucijon -a m odveza: Mashnik mu nej hotel obſolutiona rod. ed. dati ǀ nej ſi ureden tiga obſſolutiona rod. ed. ǀ vſakrat mu da obſolution tož. ed., katero bi ne imel njemu dati ǀ neurednu je meni obſolution tož. ed. dal Indikacija na ženski slovnični spol v tretjem zgledu je posledica vpliva izvorne lat. besede, ki je ženskega spola; → absolucijon.
Svetokriški
Olkot m osebno lastno ime Holcot: Rubertus im. ed. olkot pravj ǀ pishe Rupertus olkot im. ed. ǀ kaj pishe Olkot im. ed. ǀ Pishe Robertus Olkot im. ed. ǀ je djal ta Vuzheni Theologus Robertus Olchot im. ed. ǀ Piſhe Rupertus Olcot im. ed. Robert Holcot (umrl 1349), profesor teologije v Oxfordu
Svetokriški
omega ž omega v metaforičnem pomenu konec: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha, inu Omega im. ed. ← gr. ὠ μέγα ‛omega, zadnja črka alfabeta’; → alfa
Svetokriški
oviseti -im dov. obviseti: v'luffti oviſſi 3. ed., ſe resheri, inu kakor en Shotar zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597) ǀ on je bil oviſſil del. ed. m na graſtu (II, 355) Priponski -i- v drugem zapisu kaže na historično upravičen naglas ovíseti < *obь-vi̋sěti.
Svetokriški
palmirenski -a prid. palmirski: Zenobia Palmirenska im. ed. ž Kraljliza nej ene ſolse prelila, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel (IV, 138) Palmíra, lat. Palmyra, danes Tadmōr, mesto v Siriji, ki ga je 271 zavzel Avrelijan.
Svetokriški
Piktavija ž zemljepisno lastno ime Piktavija: Berchorius pishe, de ob niega zhaſſu v'tei desheli Pictauia im. ed. imenouani ſe ie ſgudilu (II, 340) Piktávija, srlat. Pictavia, frc. Poitou, pokrajina v osrednji Franciji
Svetokriški
Pisa ž zemljepisno lastno ime Pisade Pisa cit. pril. osebno lastno ime iz Pise: kakor pravi Bartholomæus de Piſa Pisa, nadškofijsko mesto v osrednji Italiji
Število zadetkov: 3803