Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
snažen -žna prid. čist, snažen: Molili ſo ſa Boga, Iupitra, kateri je vuzhil preſeſhtvu tribat. En snaſhen im. ed. m bug ǀ de zhednu, inu ſnaſhnu tož. ed. s prebivalſhe mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne tož. mn. m imeti ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih mest. mn. hishah, inu v'zhistim gvantu hranite V prvem zapisu je pridevnik uporabljen ironično.
Svetokriški
stariši -ih/-š m mn. 1. starši: nje ſtarishi im. mn. so bily Patriarchi, inu Krajli ǀ otrokam tij lubi ſtarishij im. mn. pomerijò ǀ tij starishi im. mn. morio suoje otroke v'strahu dershati ǀ kadar bi ſtarishy im. mn. ſvoje otroke v'ſtrahu Boshym ſredili ǀ ty starishy im. mn. lubio ſvoje otroke ǀ Se nekateri shtarishij im. mn. toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni ǀ katero imajo ty ſtarashi im. mn. ǀ zhes volo ſvojh ſtarishih rod. mn. ſe shenio ǀ zhe zhednoſti ſvojh ſtarishih rod. mn. nimà ǀ nej ſo otrozi temuzh Kazhe v'teh Kir nijh starishih rod. mn. truplu restargajo ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne ſvojh Starishyh rod. mn., Nevèſt, inu otrouk ǀ je bil trosht, inu veſſelje ſvoyh ſtarishyh rod. mn. ǀ En ſyn ima biti trosht, veſſelje, inu pomozh ſvoyh ſtarishoh rod. mn. ǀ zhes volo ſvoih ſtarishish rod. mn., inu zhes ſapovid Boshjo po uſi ſilli je taiſto hotel imeti ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh rod. mn., ſolſe vash shenih, inu otrouk ǀ tulikajn Starish rod. mn. ſe najde, kateri drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ sa volo shentovaina, inu kletvine teh ſtarish rod. mn., inu nezhistosti teh mladih ǀ ſvojm ſtarishom daj. mn. je bil pokoren ǀ Theska guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom daj. mn. ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom daj. mn. ǀ govorij k' ſvojm lubem ſtarishim daj. mn., inu shlahti ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym daj. mn. shpisho noſsio ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim daj. mn. ǀ od Shtorkil pishe Alciatus, de namrezh te mlade ſvoje ſtarishi tož. mn. pitaio ǀ nej sadosti de tvoje Starishi tož. mn. nereshalish ǀ te ſtarishy tož. mn. v'dueh vishah imamo premislit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi tož. mn. ǀ tudi vij ste vaſhe starishij tož. mn. taku shalili, inu martrali ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh mest. mn. shalujeio ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih mest. mn. poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ hozhem Synam dati eniga pezheniga Capuna s'leto sapuvido, de bodo s' ſvojmi ſtarishi or. mn. tega talali ǀ zhe nebote talali s'vashimi ſtarishy or. mn. 2. predniki: vſij nje ſtarishi im. mn. ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak, Iacob, Ioseph, Hezron ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne Iude, ter ym dial, de nej ſo nezh bulshi, kakor nyh starishi im. mn., kateri ſo Preroke martrali ǀ Bug sa volo eniga ſamiga greha naſhih ſtariſhih rod. mn. to ſemlo je preklel ǀ pregreha nashyh pervih starishyh rod. mn. Adama, inu Eve Osnova stariš- je zaradi doslednosti zapisov, ki temeljijo na dejanskem izgovoru, privzeta v geselsko besedo kljub dejstvu, da bi bilo z etimološkega vidika treba nastaviti starejši, z vidika današnje rabe pa mlajši produkt moderne vokalne redukcije starši.
Svetokriški
stvar -i ž stvar, tj. kar je Bog ustvaril, skoraj v vseh primerih živo bitje: Zhlovek je ta ner shlahtnishi ſtuar im. ed. na ſemli ǀ obena ſtuar im. ed. nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſe ne more is tega sklenit, de Shene ſo ena shleht ſtuar im. ed. ǀ ſledna ſtvar im. ed. jo lahku premaga ǀ ta stuar im. ed. taku malu suojga stuarnika shtima ǀ nej obene perglihe od ſtuari rod. ed. h'Stuarniku ſvoimu ǀ gvishnu nej shlahnishi ſtvari rod. ed. kokar ſi ti ò dusha ǀ obedn ſe nepodstopi ni Boga ni druge ſtvarij rod. ed., ni hudizha vrshoh dellat ǀ vſakateri ſtvari daj. ed. je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal: Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament ǀ Nema savupat v'obeno ſtuar tož. ed., sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen Boshija, de taku lubi to nehualeshno, inu hudobno ſtuartiga tož. ed.+ zhloveka ǀ vſe ſtuary im. mn. veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale ǀ vſe shive ſtuari im. mn. ſo noter prebivat mogle ǀ Lete ſtuari im. mn. nej ſò hude ſame od ſebe, ampak dobre ǀ ſuejsde nimajo jeſika, inu ſo mertve, inu nikar shive ſtuarij im. mn. ǀ druge ſtuarij im. mn. ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ tebi vſe ſtauri im. mn. ſo podverſhene, inu pokorne ǀ Vſe ſtvary im. mn. tebi k' nuzu ſtvarjene vpieio ǀ je preklet od Nebeſſ, inu semle, inu od vſyh ſtuary rod. mn. ǀ de bi mij drugim stvarom daj. mn. letu offrali ǀ netoshite zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary tož. mn. ǀ od vekoma vſe ſtuarij tož. mn. popolnoma poſna ǀ pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga inu njegove ſtvary tož. mn. ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij ſtuarij or. mn., katere je Bug ſtuaril
Svetokriški
Sunamitis ž prebivalsko lastno ime Šunemka: ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Sunamitis im. ed., ſa volo nje zhiſtoſti (II, 51) ← lat. V Sunamitis ‛šunemski; Šunemec, Šunemka’; → Sunamitarica, → sunamitarski
Svetokriški
Svecija ž zemljepisno lastno ime Švedska: My vshe vejmo de vſe kezarije, nevere, inu malikovajne ſo na ſemlo ludje perneſli ſa volo nezhiſtoſti Anglia, Scotia, Suetia im. ed., Dania, hollandia, inu skoraj poloviza Nemshke deshele (II, 369) Švédska, it. Svezia, kraljestvo v Skandinaviji; → Šved
Svetokriški
tisti -ta zaim. tisti: Kaj je pomenil tisti im. ed. m lepi pungrad ǀ kaj s'ene poshte y noſsi tista im. ed. ž baba ǀ de ſe ſpovejsh tistiga rod. ed. m greha ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste mest. ed. ž nenajde ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mest. ed. s mejſti vumrejti ǀ pò tyſtem or. ed. m slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ prezei tista im. dv. m dua hudizha tu truplu popadejo ǀ Bug prezei dvej Koſsi jem naprej postavi, inu sapovej de tiste tož. dv. ž imajo oblezhi ǀ tisti im. mn. m vſy ſe fardamajo ǀ tiiſti im. mn. m, kateri bodo njegovem Svetem Sapuvidam super shiveli ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio … tiste tož. mn. m ſtole prasne Različica tisti, ki se z eno izjemo (II, 155) pojavlja le v prvi knjigi, je več kot stokrat redkejša od različice → taisti.
Svetokriški
Torkvemada m osebno lastno ime Torquemada: kakor pishe Torquemada im. ed. de v'tem Mesti Taranto, anno 1531 (I/1, 87) Dostopna literatura izmed več učenjakov s priimkom de Torquemada (po špan. mestu Torquemada) ne omenja nikogar, ki bi bil avtorja dela Liber de miraculis naturalis, na katero se Janez Svetokriški sklicuje na robu v referenci lib. de mira. nat.
Svetokriški
Tornacensis m osebno lastno ime iz Tournaija: Petrus Tornacenſis im. ed. odgovorj (II, 579) Lat. Turnacum, danes frc. Tournai, niz. Doornijk, škofijsko mesto v Valoniji
Svetokriški
tudi člen. tudi: kakor mij s'Bugam, taku tudi Bug s'nami ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ Imate tudy vy Nem. Nem. taku ſturiti ǀ Kir ta Prerok v'sheleſi vkovan je veliku na nogah terpel, satorai tudii Bug je bil Krajlu poſslal taisto teshko bolesan na nogah ǀ danaſs prezhudnu inu tudij sanaſs nuznu ſe je kiekaj gori pousdignel ǀ S'to arznio je bil tvdi oſdravil en ſpovednik eno Goſpo ǀ Meinim de tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio ǀ raunu sa tiga urſhoha volo tud Iobavi prijately ſo ſe bily preshtrashili, kadar ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga vidili ǀ tudu S. Joannes je vezh lubil naſhiga Chriſtusa Zapis tudi se v korpusu pojavlja več kot 1300-krat, ostali zapisi so en- ali dvakratni.
Svetokriški
Urbevetana -e ž osebno lastno ime iz Orvieta: Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni Vrbevetani daj. ed. (III, 500) Srlat. pridevnik imena škofijskega mesta v osrednji Italiji Orvieto je Urbevetanus.
Svetokriški
Valahija -e ž zemljepisno lastno ime Vlaška: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio tož. ed.; Albanio, inu Moreo Vláška, srlat. Valachia, pokrajina v današnji Romuniji
Svetokriški
Velaskez m osebno lastno ime Velasquez: Pravi Velaſquez im. ed. (III, 262) Na robu je referenca Velaſq. ep. ad philip. Morda je mišljen Velasquez (umrl 1196), duhovnik v času Mavrske zasedbe Kastilje.
Svetokriški
Viktorius -a m osebno lastno ime Viktorij: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Bainzerlij S. Vicotoriuſa tož. ed. (II, 194 s.) V dostopni literaturi ni najti svetnika s tem imenom, ki bi bil zavetnik vinogradnikov. Zavetnik tega poklica je mdr. sv. Vincencij iz Valencie.
Svetokriški
Vormacija ž zemljepisno lastno ime Worms: Ceſſar Maximilianus v'tem lejti 1445. v'tem meſti Vvormatia im. ed. je bil ſapovedal ſapiſſat (II, 301) Worms, srlat. Wormatia, mesto v Porenju
Svetokriški
vud Sim bral de Milon Crotoniata je bil velik kokor en Ris, mozhan kakor en Sampſon, tiga ner vekshiga Riſa je na ramo vergal, kakor eno muho lahku neſſil, kadar ga je s' peſtio po glavi vdaril, precei vud je mertu okuli padil (V, 262)
Svetokriški
z1 predl. z or. 1. z, tj. skupaj z: preshushtvu s' Bersabeio je tribal ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ǀ kulikajnkrat s'miſlio, s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano ǀ poshreshnost ene je shtrajfana ſo poshreshnostio te druge ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat na tu kar ſe moli ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm ǀ vſaketeri bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ v'taki vishi okaminij v'ſerzu de s'shnim vmerjo, inu do vekoma ſo fardamani ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem bil ǀ shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ Bug bode tudi vſmilen s'shuami, inu topelt vam bode povernel ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze nemate zagovati nad Milostio Boshio, ampaK vs'vasho pravo, inu pohleuno ſpuvidio bote guishnu odpuzhajne vſyh grehou doſegli 2. kakor: satorai bom s'S. Chryſostomom reKal ǀ letukaj shiher porezhem s'S. Cyprianam ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole Zapis vs' je domnevno tiskarska napaka namesto s', saj bi, če bi bil to refleks pslovan. *vъz (ki se kot predl. ohranja v Beli krajini), pričakovali vezljivost s tož.; → iz II.
Svetokriški
Zenobija ž osebno lastno ime Zenobija: Zenobia im. ed. Palmirenska Kraljliza nej ene ſolse prelila, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel (IV, 138) Zenóbija, gr. Ζηνοβία, sirsko Bat-Zabbai, kraljica v Palmiri (3. stol.)
Svetokriški
ziher prisl. lahko: druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ takrat ſiher boſte sapejli ǀ aku bom letu doſegil, ſiher bom rekal ǀ Taku sihar S. Varih, inu Pomozhnik naſh je je mogal rezhi Pisava, ki kaže na vzglasni z-, se v korpusu pojavi le 6-krat, zato ni izključeno, da so to tiskarske napake namesto → žiher, na kar kaže 160 zapisov. Če je nastavek vendarle upravičen, je to mlajša izposojenka iz nem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’.
Svetokriški
zjutru prisl. zjutraj: s'jutru sgudaj vſtaneio ǀ mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje, inu poshushi ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi Zapis s'jutro je ali hiperkorekten ali vpliv gorenjščine. Prislov zjutru je nastal analogno po razmerju → blizu – → blizi iz zjutri, kot se je izgovarjalo → zjutraj. Da je končni -aj prek -ej že prehajal v -i, sklepamo iz zapisov snotri za → znotraj (Tomšič 1930: 4).
Svetokriški
zmešen -a prid. pomešan, zmešan: zhe tezhe po semli katera je smeſhèna im. ed. ž s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne (I/1, 190) Mogoče bi bilo sicer izhajati iz → zmešan in domnevati prehod nenaglašenega a > e za palatalom, vendar v prid nastavku zmešen, kar je deležnik od zmesíti, govori naglasna oznaka.
Število zadetkov: 3803