Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
žvižgáč -a m (á)
1. kdor žvižga: žvižgače težko posluša; predirljivi žvižgi objestnih žvižgačev
2. član določene organizacije, navadno zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje drugih članov: najeti žvižgača; žvižgači v stranki; zaščita žvižgačev / žvižgača so premestili na nižje delovno mesto in mu znižali plačo
♦ 
zool. pritlikavi ali mali žvižgač majhen sivo rjav stepski zajec z belo obrobljenimi ušesi, Ochotona pusilla
Davki
žvižgáč -a m
Pravo
žvižgáč -a m
Gledališče
žvížganje -a s
SSKJ²
žvížgati -am nedov. (í)
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
// oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
// povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
● 
ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
    žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
    (ne) biti mar: služba se mu žvižga; žvižga se mu, kaj bodo rekli
    žvižgáje :
    granate so žvižgaje udarjale v zemljo
    žvižgajóč -a -e:
    šel je naprej, žvižgajoč svojo pesem; žvižgajoči udarci bičev
Celotno geslo Vezljivostni G
žvížgati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj s pihanjem skozi ustnično odprtino povzročati
/Pogosto/ žvižga (svojo najljubšo melodijo).
2.
kdo/kaj z visokimi, ostrimi glasovi dajati znamenja komu/čemu / za kom/čim
Govorniku so začeli /protestno/ žvižgati.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ žvižgala.
Celotno geslo Etimološki
žvížgati -am nedov.
Svetokriški
žvižgati nedov. 1. žvižgati: kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe dellal, je shuishgal del. ed. m, inu pejl (V, 35) 2. sikati: levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat nedol. (I/2, 16) ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, kazhe shvishgale del. mn. ž (III, 266) Drugi pomen je kalk po it. sibilare, ki pomeni ‛žvižgati’ in ‛sikati’.
Gledališče
žvížgati -am nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
žvížgati se -am se nedovršni glagol, netvorni (procesni/stanjski) glagol, navadno v 3. osebi
kdo/kaj komu/čemu ne biti mar
To, da nima službe, se mu /kratkomalo/ žvižga.
SSKJ²
žvížgavka -e ž (í)
1. ženska, ki žvižga: glasen žvižg male žvižgavke
2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope:
SSKJ²
žvižgljáti -ám nedov. (á ȃ)
(na rahlo) žvižgati, požvižgavati: žvižgljati pesmico / v grmovju žvižglja kos
SSKJ²
žvókno -a s (ọ́)
nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: lonce so z burklami potiskali skozi žvokno v peč
žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje]
    1. oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govorjenje, petje s temu podobnimi glasovi
ETIMOLOGIJA: žvrgoleti
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]
    1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
    2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...
SSKJ²
žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
    žvrgolé :
    žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
    žvrgolèč -éča -e:
    žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje
Pravopis
žvrgoléti -ím nedov. žvrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-èt, -èn -êna; žvrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V parku ~ijo ptice; poud. Pred šolo ~ijo dekleta |se veselo pogovarjajo|; poud. žvrgoleti kaj ~ arijo |peti|
Celotno geslo Etimološki
žvrgolẹ́ti -ím nedov.
SSKJ²
žvŕkati -am nedov. (ŕ ȓ)
ekspr. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: pod nogami je žvrkalo blato; brezoseb. v čevljih mi žvrka
Pravopis
žvŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; žvŕkanje (ŕ ȓ) Pod nogami je žvrkalo blato; brezos. žvrkati komu V čevljih mi ~a
Število zadetkov: 112803