Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
révček -čka m (ẹ̑)
1. ekspr. manjšalnica od revež: revčki so, še za kruh nimajo; vaški revčki / ta revček je že dolgo bolan / kot nagovor revček, kje te boli
2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: od tega revčka res ne moreš pričakovati, da bi se komu uprl / kot psovka kaj boš ti, revček
Pravopis
révček -čka m, člov. (ẹ̑) manjš.; poud. vaški ~i |reveži|; slabš. |neodločen, bojazljiv človek|
SSKJ²
révež -a m (ẹ̑)
1. reven človek: bili so taki reveži, da še za kruh niso imeli; revežem je razdelil nekaj obleke; vaški reveži / občinski revež nekdaj človek brez dohodkov, za katerega skrbi občina; pren. kulturni reveži
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: revež je bolan že tretje leto; reveže so spet pretepli / kot nagovor ti revež ti, kaj si moral prestati
● 
ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež
Celotno geslo Sinonimni
révež1 -a m
človek, ki ima malo materialnih dobrinpojmovnik
SINONIMI:
revni, siromak, siromašni, nar. amažnik, ekspr. berač1, ekspr. bogec2, redk. božec, ekspr. nemanič, knj.izroč. nimanič, knj.izroč. pavper, ekspr. revček, ekspr. siromače, ekspr. siromaček, ekspr. uboga para, ekspr. ubogi zlodej, star. ubožček1, star. ubožec1, star. ubožni1, star. ubožnik
SSKJ²
ríhtar -ja m (í)
1. star. sodnik: pripeljati koga pred rihtarja
2. zgod., ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja vaški poglavar, župan: tako je odločil rihtar / vaški rihtar
♦ 
etn. rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
Pravopis
ríhtar -ja m z -em člov. (í) zgod. vaški ~ vaški poglavar, župan; nardp. |igra|; star. sodnik
ríhtarjev -a -o (í)
Prekmurski
rìktar -a m vaški poglavar, župan: Obprvim, gda je Riktar grátao János KM 1790, 68
SSKJ²
rogovílež -a m (ȋ)
ekspr. kdor povzroča hrup, nemir zlasti z vedenjem: odpeljati pijane rogovileže; vaški rogovileži / krotiti rogovileže v razredu
 
ekspr. pred trgovino sta stala dva rogovileža dva zelo velika in okorna človeka
Celotno geslo Frazemi
sekíra Frazemi s sestavino sekíra:
bôjna sekíra je izkopána, bôjna sekíra je zakopána, divjáti kot snéta sekíra, drvéti kot snéta sekíra, izkopáti bôjno sekíro, kot snéta sekíra, letéti kot snéta sekíra, sekíra je pádla kómu v méd, zakopáti bôjno sekíro
Celotno geslo Etimološki
sélo -a s
SSKJ²
sêlski -a -o prid. (é)
zastar. vaški1selski otroci; selska hiša / selsko življenje
Celotno geslo Kostelski
selskiˈsẹːu̯skė -a -ȯ prid.
Pravopis
..ski -a -o prip. obr.
1. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' cêljski, evrópski, gôrski, hlévski, življênjski, asíški, nebéški, váški
2. 'podobnost' božánski, butálski, cankarjánski, fakínski, hegeljánski, sálomonski
3. 'splošna last, pripadnost' brátovski, fántovski, materínski, slovénski; prim. ..ki
Celotno geslo Kostelski
skupovinaskėpȯˈviːna -e ž
Pleteršnik
sǫ́dja, m. der Richter, Mik., C.; der Dorfrichter, der Schultheiß, Mur., Ravn.-Cig.; vaški s., Danj. (Posv. p.).
SSKJ²
sovjét -a m (ẹ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti
 
publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza
// poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom
♦ 
zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
SSKJ²
spášnik -a m (ȃ)
nar. pašnik: gnati živino na spašnik / planinski, vaški spašnik
SSKJ²
starešína -e tudi -a m (í)
1. kdor vodi družbene skupnosti: izbrati, odstaviti starešino; stal je pred mrkim, sivolasim starešino / plemenski, rodovni, vaški starešina
// kdor vodi kake skupnosti sploh: fantje so izbrali svojega starešino / starešina taborniškega odreda polnoleten tabornik, ki predstavlja in vodi taborniški odred
2. voj. vojaška ali civilna oseba, ki v oboroženih silah opravlja poveljniško ali kako drugo vodilno funkcijo: starešina enote; odnosi med vojaki in starešinami / aktivni, vojaški starešine; nižji, višji starešina / Zveza rezervnih vojaških starešin
3. starejši moški, ki vodi potek svatbe: starešina je nazdravil nevesti / prosil ga je za starešino
// nar. vzhodno (poročna) priča: biti za starešino nevesti
Pravopis
starešína -e tudi starešína -a m, člov. (í) izbrati ~o; plemenski ~; vaški ~
starešínka -e ž, člov. (ȋ)
starešínov -a -o (í), starešínin -a -o (í)
Pravopis
..(š)ki -a -o varianta prip. obr. ..ski, če se podstava končuje na nezvočnike k g h, č ž š dž, c z s lóški, váški, hóški; prim. ..ki, ..ski
Število zadetkov: 150