Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
Pleteršnik
pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.-Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče-Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.-Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.-C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.-C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
Pleteršnik
tẹlováditi, -vȃdim, vb. impf. = telo vaditi, turnen, nk.
Pleteršnik
váditi 1., vȃdim, vb. impf. 1) üben; v. koga česa, v čem; — v. se, sich üben; vajen, gewohnt; nisem tega vajen, daran bin ich nicht gewöhnt; — 2) locken, ködern, V.-Cig.; — einladen, C.
Pleteršnik
váditi 2., vȃdim, vb. impf. 1) anzeigen, verklagen, ogr.-C.; — 2) öffentlich sagen, bekennen: cerkva vadi, C.
Pleteršnik
váditi 3., vȃdim, vb. impf. herausnehmen, Prip.-Mik.; v. na svetlo, ans Licht ziehen, Zora.
Pleteršnik
vadíti 4., -ím, vb. impf., Cig., Jan., pogl. 2. voditi.
Pleteršnik
váditi se, vȃdim se, vb. impf. zanken, streiten, Habd.-Mik., ogr.-C.
Pleteršnik
vájati 1., -am, vb. impf. = 1. vaditi, ogr.-M., C.
Pleteršnik
vodíti 2., -ím, vb. impf. räuchern, selchen, Mur., Št., Kor.-Cig., C., Mik.; vojeno meso, Št.; moko v., das Mehl rösten, ("vaditi") Guts.; v. proso, der Hirse mit erhitzten Steinen einen bessern Geruch geben, Mik. (Et.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
jedrnìti se tudi jedernìti se -ím se nedov. uriti se, vaditi se: Vu dobrom ſze jedrnijo BRM 1823, 413; naj v-Nedelo vu pobo'sni delaj ſze gyedrnimo KMK 1780, 40; Máli pávok mrežo pleté, vse, ja vse se jederni BJ 1886, 45
Prekmurski
kròtkost -i ž krotkost, ponižnost: Ka eſcſe eſzi ſzlisi krotkoſzt KŠ 1754, 41; Szád Dühá je pa krotkoſzt KŠ 1771, 568; ali zlübéznoſztyov i v-Dühi krotkoſzti KŠ 1771, 498; Ti ſzi Duh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; da je lepse na krsztsánszko krotkoszti mirnoszt sze vaditi KOJ 1848, 11; môdroszt, I 'znyé zhájajôcso kortkoszt KAJ 1848, 206; da vu krotkoſzti ktebi priglihnejſi bodem KŠ 1754, 239; váſz po krotkoſzti i miloſztivnoſzti Kriſztuſovoj KŠ 1771, 545; Vkrotkoſzti leipo tiho hodi BKM 1789, 8; Zevſzov poniznoſztyov i krotkoſztyov KŠ 1771, 580
Prekmurski
lepó tudi léipo in lepóu in lipóu prisl. lepo: lepou pomali prekláda TF 1715, 7; greisnike zval, leipo vſze na pokoro SM 1747, 67; ſtere je lepou opominao KM 1796, 109; poszlühsa k-nyemi ponizno i lepo gucsecsega KOJ 1848, 5; Navcsim te lepô szedeti KAJ 1870, 10; V dosztih mesztáj gorice lepô ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; Gde ſzi lipou pocsiném KŠ 1754, 261; ti ſzi eſzi ſzedi lipou KŠ 1771, 747; Gde ſzi lipou pocsiném BKM 1789, 281; czvejtje, Kou rano lipou preczveté SŠ 1796, 11
lèpše lepše: lepse je tebi idti vu 'zitek KŠ 1771, 132; ka je doſzta lepſe Grcski piſzao KŠ 1771, 159; vlepsi réd poſztávleno BRM 1823, II; da je lepse i bougse meszto razbijanya na mirnoszt sze váditi KOJ 1848, 10
nájlèpše najlepše: liki dabi naj lepse i naj jakse vcsino KŠ 1754, 58; Razdili ſze pa naj lepſe na tri tále KŠ 1771, 556
Prekmurski
mèsto predl. z rod. namesto: Ar ſzo od Bogá, meſzto nyega, na tou poſztávleni KŠ 1754, 219; je na meſzto Obrizávanya nasztávleni KŠ 1754, 7a; kaj ſzo ji dúgi vlaſzké meſzto pokrivala dáni KŠ 1771, 512; Meſzto koga bi mogli praviti KŠ 1771, 752; Meſzto Abela je dáo Boug Adami drügoga ſziná KM 1796, 9; je lepse i bougse meszto neszmilnoga razbijanya na mirnoszt sze váditi KAJ 1848, 10; V-táksih országaj gde meszto právdeládnoszti ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; Meszto ládavne oszôb recsi escse sze nucajo eta AIN 1876, 16
Prekmurski
mírnost -i ž mirnost: da je lepse na krstsánszke krotkoszt i mirnoszt sze váditi KOJ 1848, 11
Prekmurski
mujštràti se -ám se nedov. vaditi se, uriti se: potom pa mirovni ſzád pravicze dá tejm, ki ſze vnyej mujſtrajo KŠ 1771, 695
Prekmurski
nèsmìlni -a -o prid. neusmiljen: kázali, da je lepse meszto neszmilnoga razbijanya na krotkoszt sze váditi KOJ 1848, 10
Prekmurski
požgánje -a s požiganje: V te hajt je bilou pri nasz opüsztsivanye, po'sgánye i klánye KOJ 1914, 105; meszto neszmilnoga razbijanya i po'sgánya na krsztsánszko krotkoszt váditi KOJ 1848, 10
Prekmurski
razbìjanje -a s razbijanje, uničevanje: szo Magyarom kázali, da je lepse i bougse meszto neszmilnoga razbijanya na krotkoszt sze váditi KOJ 1848, 10; ino nyim osztro prepoveda razbianye KOJ 1848, 41; Pa mlájsi domá z-szvojim razbijanyom KOJ 1845, 7
Prekmurski
váditi se -im se nedov. privajati se: da je lepse na mirnoszt sze váditi KOJ 1848, 11
Število zadetkov: 36