Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
vája -e ž (á)
1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje; delati kaj za vajo; dolgotrajna, vsakodnevna vaja; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju; vaja s solisti in zborom; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / pog. orožne vaje vojaške vaje
2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj: delati, ponoviti vajo; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje; telesne vaje; vaje za odpravljanje govornih motenj
// šport. skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti: končati, oceniti vajo; vaja na bradlji / prosta vaja brez orodja in brez pomoči drugih; redovne vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje; simultane vaje ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja
// nav. mn. tak skupek kot organizirana dejavnost: vaj se redno udeležuje; imeti, voditi vaje; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje
3. nav. mn., šol. organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi: obiskovati vaje; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje
// ponavljanje in utrjevanje učne snovi: najprej bo razlaga, nato vaje; pisne in ustne vaje
4. šol. pisni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi: pisati, popravljati vajo; domače, šolske vaje / tiha vaja navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje
5. šol. podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov: na koncu poglavja so vaje; knjiga s praktičnimi vajami
● iz vaje biti, priti odvaditi se določenega dela, spretnosti; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja
♦ gled. aranžirna vaja aranžirka; bralna vaja pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem; šport. borilne vaje; vaje za moč ki krepijo mišice; voj. vojaške vaje
SSKJ²
tárča -e ž (ȃ)
1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju: postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju
// navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja: umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov
♦ fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri
2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje: biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov
SSKJ²
katapúlt -a m (ȗ)
1. v starem in srednjem veku vojaška priprava, navadno v obliki ogrodja z veliko žlico, pračo ali protiutežjo za metanje izstrelkov, zlasti kamnitih: metati s katapulti; katapulti in baliste
2. aer. naprava na ladji, ki da letalu pri vzletu potrebno hitrost: katapult potisne letalo; paluba s katapulti / parni katapult
// priprava za urjenje letalcev, ki omogoča podobne pospeške, kot jih ima letalo: uporabljati za vajo katapulte
SSKJ²
kontrólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kontrolo ali kontroliranje: kontrolni ukrepi / kontrolni oddelek; kontrolni organ; mednarodna kontrolna komisija / kontrolni aparat; letališko poslopje s kontrolnim stolpom; kontrolna ura / kontrolni listek, znak; kontrolna izkaznica / bolnik je prišel na kontrolni pregled / kontrolni izpit; imeti kontrolno vajo
♦ ptt kontrolni žig žig, s katerim se potrdi točnost podatkov na nakaznici; strojn. kontrolna lučka, žarnica lučka, žarnica, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi; šol. kontrolna naloga naloga, s katero se kontrolira znanje; šport. kontrolna postaja postaja za kontrolo opravljene poti tekmovalcev; skrita postaja, ki jo morajo tekmovalci najti
SSKJ²
migljáj stil. mígljaj -a m (ȃ; ȋ)
1. gib, s katerim se kaj izraža, zlasti hiter, neizrazit: strežnica je pazila na vsak migljaj gospodinje; z migljajem roke ga je povabil v hišo / na sodnikov migljaj jetnika odpeljejo; pes napravi vajo na vodnikov migljaj; ubogati na migljaj
// star. gib sploh, zlasti malo zaznaven, rahel: migljaj repa
2. knjiž. namig: komisija je dobila migljaj, naj ne raziskuje naprej / nobenega migljaja ni, da bi bil avtor res tako mislil znaka, dokaza
// zastar. nasvet, predlog: pred odhodom nama je dal še nekaj koristnih migljajev
● nar. zahodno to se je zgodilo v migljaju v trenutku, v hipu
SSKJ²
odtelováditi -im dov. (á ȃ)
prenehati telovaditi: ko so odtelovadili, se je zaslišalo glasno ploskanje / odtelovaditi vajo
SSKJ²
otežíti -ím dov., tudi otéži; otéžil (ī í)
1. narediti kaj bolj naporno, težavno: slabo vreme jim je otežilo pot / sneg je otežil promet
♦ šport. otežiti gibalno vajo
// narediti kaj bolj zapleteno: otežiti izdajanje knjig / njihovo stališče nam je otežilo položaj
// narediti kaj bolj neprijetno, bolj hudo: hotela mu je čim bolj otežiti življenje
2. narediti kaj težje; obtežiti: vlaga je les močno otežila
● slovo od doma mu je zelo otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; knjiž. zanosila je in se zelo otežila zredila
    otežèn -êna -o:
    zaradi razburkanega morja je bilo delo reševalcev zelo oteženo
SSKJ²
partíja2 -e ž (ȋ)
1. družabna igra, zlasti šah, kot enkratna uresničitev: igrati dve partiji / dobiti, izgubiti, prekiniti partijo / šahovska partija; partija taroka, tenisa
♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije; preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo; konzultacijska partija pri kateri igra na vsaki strani več igralcev, ki se lahko posvetujejo med seboj
2. v meščanskem okolju oseba glede na primernost, da postane zakonski partner koga: ta fant je bil primerna partija za hčer; bila je bogata in je veljala za dobro partijo
3. pog. določena količina blaga, tovora, pošiljke: dve partiji kož sta se pokvarili; prvo partijo sadja so že dobili / raztovarjati po partijah
4. pog. delovna skupina: bil je najmlajši v partiji; partija rudarjev / delavci so odhajali na delo v partijah
● glasb. žarg. pevec je odpel svojo partijo vlogo; publ. na sliki je najbolj izrazita partija okoli oči del; hoja po težjih partijah ledenika delih, odsekih
SSKJ²
plafón -a m (ọ̑)
1. knjiž. strop: pod plafonom je visel kristalni lestenec; obokan, poslikan plafon; plafon s freskami
2. publ., navadno s prilastkom najvišja stopnja, meja česa: določiti plafon cenam kmetijskih pridelkov; preseči plafon osebnih dohodkov; nizek, visok plafon / športnik je z vztrajno vajo dosegel svoj plafon vrh
SSKJ²
preigráti -ám dov. (á ȃ)
1. z igranjem priti (od začetka) do konca glasbenega dela: preigrati partituro; z občutkom preigrati uvod / ekspr. te valčke so že stokrat preigrali izvedli
// nav. ekspr. z igranjem preglasiti, preseči: harmonika je preigrala vse glasove
2. z boljšo igro doseči premoč: gostje so dobro začeli in popolnoma preigrali domačine; pren., publ. preigrati politične nasprotnike
// šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: preigral je več nasprotnikov in dal gol
3. igraje zlasti družabne igre prebiti, preživeti: kvartopirci so noč preigrali in prekričali
● ekspr. preigrali so že vse Cankarjeve drame uprizorili; ekspr. dosti je preigral na harmoniko igral; publ. igralec je zadrego spretno preigral skril z igro
♦ šah. preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo
    preigráti se gled., s prislovnim določilom
    pri igranju se premakniti: šepetalka je kazala igralcem, kam naj se kdo preigra
    preigrán -a -o:
    stare, že preigrane drame
SSKJ²
preigrávati -am nedov. (ȃ)
1. večkrat preigrati: preigravati klavirske skladbe
// nav. ekspr. z igranjem preglašati, presegati: skušal je preigravati druge instrumente
2. z boljšo igro dosegati premoč: domačini so brez težav preigravali nasprotnikovo obrambo
// šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: izgubil je žogo, ko je preigraval; rad preigrava / prehiteval je, preigraval in streljal
♦ šah. preigravati objavljene šahovske partije ponavljati jih za vajo
SSKJ²
pretelováditi -im dov. (á ȃ)
1. (s telovadbo) razgibati: pretelovaditi telo; vstal je in se pretelovadil
2. ekspr. z napornim gibanjem priti: komaj smo pretelovadili na skalno polico; pretelovaditi se skozi luknjo v stropu; pren. on se bo že pretelovadil skozi vse nerodne situacije
● pretelovaditi prvo in drugo vajo narediti, opraviti
SSKJ²
simfónik -a m (ọ́)
skladatelj simfonične glasbe: je eden največjih simfonikov; simfonik in operni skladatelj; pren., knjiž. simfonik jezika
// član simfoničnega orkestra: simfoniki imajo vajo / koncerti dunajskih simfonikov
SSKJ²
simulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati, da je določeno izmišljeno ali lažno stanje, dejanje videti kot resnično, hliniti: simulirati bolezen, nosečnost; simulirati samomor; spet simulira / zna simulirati inteligenco
// delati, da je videti kot resnično kaj sploh: za vajo simulirati zračne boje z nasprotnikom; pren., knjiž. mnogi pesniki poezijo samo simulirajo
2. teh. umetno ustvarjati ustrezne pogoje za opravljanje določenih nalog: v takih laboratorijih lahko simulirajo različne klime; simulirati vesoljski polet
♦ elektr. simulirati sistem ugotavljati spremembe, ki nastanejo v sistemu, če se določene vrednosti, podatki spremenijo
    simulirajóč -a -e:
    zahvalil se mu je, simulirajoč veselo presenečenje
    simulíran -a -o:
    simulirani vesoljski poleti; simulirana bolezen
    ♦     pravn. simulirana cena, pogodba navidezna cena, pogodba; simulirana tatvina tatvina z namenom, da se prikrije poneverba
SSKJ²
študírati -am nedov. (ȋ)
1. pridobivati si izobrazbo zlasti na višji ali visoki šoli: njegov najstarejši sin študira; študirati na filozofski fakulteti; študiral je na Dunaju / študirati ob delu; izredno, redno študirati / preh. študirati ekonomijo; študirati medicino, pog. za zdravnika
// preh. omogočati komu, da si pridobiva izobrazbo na srednji, višji ali visoki šoli: oče ga je študiral; vse otroke je študirala / dali so ga študirat
2. s prebiranjem literature, učbenikov pridobivati si znanje: študirati za izpit; študirati po zapiskih; študira zvečer; pridno študira
// preh. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: študirati poglavja iz novejše zgodovine; študirati slovnico
// preh. proučevati: študirati življenje kmečkih ljudi / pog.: opazoval in študiral je ljudi okrog sebe ocenjeval, presojal; na tihem ga je študiral poskušal ugotoviti, kaj misli, namerava
● ekspr. študiral je napise po trgovinah opazoval, gledal; študirati vlogo s študijem, vajo pripravljati jo za podajanje, izvajanje na odru; pog. dolgo sta študirala, preden sta se odločila premišljevala, razmišljala
    študirajóč -a -e:
    študirajoča mladina
    študíran -a -o
    1. deležnik od študirati: dolgo študiran načrt
    2. izobražen, šolan: pravi, da bi bil rajši kmet kakor študiran človek / je zelo študiran; sam.: pogovor s študiranimi
SSKJ²
tá1 tá tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, têj tudi tèj stil. tì, tó, têj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi temù, tó, za živo tudi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; mn. m. tí, téh tudi tèh, tém tudi tèm, té, téh tudi tèh, témi; ž. té dalje kakor m.; s. tá dalje kakor m., le tož. tá; dv. m. tádva tudi tá dvá stil. tá, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma), tádva tudi tá dvá stil. tá, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma); ž. tédve tudi té dvé tudi tì dvé tudi tídve stil. tì, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma), tédve tudi té dvé tudi tì dvé tudi tídve stil. tì téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑)
I. v pridevniški rabi
1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga
a) v (neposredni) bližini govorečega: poglejte, čigav je ta nož; odprite ta zaboj, prosim; popazite nekoliko na to malo deklico / kam naj denem to torbo; za kaj rabite to orodje / sprejmite, prosim, to darilo; izvolite, to pecivo smo pripravili prav za vas / vidite, ta fant, ki stoji pred vami, vas je rešil / knjiž., ekspr. včeraj sem sedel na tem istem stolu prav tem
b) glede na drugo govorečemu najbližja: pojdite po tej poti, ona druga je prestrma; odidite skozi ta vrata tu, tista tam so zaklenjena / tega mladeniča spredaj poznam osebno, tistega v drugi vrsti po videzu, onega za njim pa sploh ne / kar to srajco bom vzel, druge mi niso všeč
// izraža, da se govoreči nahaja na njem, pred njim: danes bomo ostali na tem bregu reke, jutri jo bomo pa prebredli; v tej deželi sem zdaj prvič; v tej sobi se ustavimo, da si ogledamo razstavljene predmete / ta stran hriba je sončna, druga pa osojna / ta stran tkanine je enobarvna, druga pa vzorčasta
2. izraža, da kaj poteka, obstaja v času govorjenja o njem: prej je skočil slabo, ta skok se mu je pa posrečil; to pesem res lepo pojejo; glej, to vajo dela res dobro / ta predsednik je dosti boljši od prejšnjega / v tem vremenu ne moremo jadrati / star. ta čas ti res ne morem pomagati zdaj; ta hip bom šel; še ta večer se bo vrnil nocoj; ekspr. ta ura se pa vleče; to leto hiše ne bo dokončal letos / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.]
// izraža, da je kaj glede na drugo najbližje času govorjenja: to pomlad se bo oženil; to pot je uspel; v tej vojni je bilo dosti žrtev; to noč je bil potres nocoj / kdo pa je ta fant, ki je šel pravkar mimo
3. izraža, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje: tuje letalo je neopazno preletelo deželo. Ta dogodek je vse vznemiril; ni hotel izpolniti povelja, čeprav je veliko tvegal. Ta pogumni nastop je druge presenetil; veliko sem vam že pripovedoval o njej: to dekle je dobra športnica in uspešna študentka / bilo je že sedem. Ob tej uri so otroci navadno še spali / publ.: zidamo nov zdravstveni dom. Boste kaj prispevali v ta namen za to; gospodinjila je dobro in v tem oziru ji ni mogel ničesar očitati glede tega, v tej stvari; ni jih hotel vznemirjati, iz tega razloga se ni poslovil zaradi tega / ekspr. najmlajši je bil najbolj ubogljiv, zdaj ji pa prav ta otrok dela največ skrbi; knjiž., ekspr. hišo so sprva nameravali podreti, zdaj bodo pa to isto hišo obnovili prav to
4. izraža, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: sprejeli so te sklepe: odbor se sestaja enkrat mesečno, za vsako odločitev je potrebno soglasje večine in o njegovem delu bo obveščena javnost; ob slovesu jim je rekel te besede: želim, da si med seboj pomagate
5. ekspr. izraža, da oseba ali stvar vzbuja
a) nejevoljo: le kod hodi ta natakar; mnogo hudega so mi prizadejali ti sosedovi; povejte temu vašemu vratarju, naj bo bolj vljuden; če bi me le ta glava nehala boleti / oh, ta mladina, zmeraj kaj hoče / ta presneti sneg; ta grda babnica, spet ga je ogoljufala
b) občudovanje, presenečenje: ta fant, kako moško vam stopa; ta otrok, koliko že zna / ta zrak, kako se diha
// poudarja pomen besede, na katero se veže: ta revež mu ne bo kos; to knjižico boš pa že prebral; še to malo mi hočejo vzeti / mnogo stvari je bilo sumljivih: ta čudni mir, to osvetljevanje z reflektorji
6. ekspr., v zvezi ta in ta, ta pa ta ki je znan, a se noče, ne more natančneje imenovati: vrnili se bodo ta in ta dan; ta in ta številka avtomobila
7. ekspr., v zvezi ta ali oni, ta in oni izraža poljubnost oseb ali stvari: na ulici srečam tega in onega znanca; pojavljati se v tej ali oni obliki
● star. še ta dan je ni pozabil še zdaj, do danes; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. na ta način ne bo nikoli končal študija če bo tako študiral kot zdaj; ekspr. iti s tega sveta umreti; ekspr. on ni za ta svet ima nestvarne, zanesenjaške nazore; ekspr. pri tej priči moraš iti takoj (zdaj)
II. v samostalniški rabi
A)
1. izraža osebo ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, ki je
a) v (neposredni) bližini govorečega: vidite, ta, ki stoji pred vami, vas je rešil; kakšna lepa srajca, to bom kupil
b) glede na drugo govorečemu najbližja: oglej si te fante. Ta na levi je znan košarkar, oni drugi za njim pa prvak v plavanju
// izraža prostor, na katerem, pred katerim se govoreči nahaja: vse sobe so lepe, vendar je ta najlepša / obe strani tkanine sta pravi, le da je ta bolj gladka
2. izraža to, kar poteka, obstaja v času govorjenja: prva vožnja se mu ni posrečila, ta je odlična, po tej ni mogoče pričakovati boljše; prejšnja služba ni bila dobra, s to sem pa zadovoljen / prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam
// izraža to, kar je glede na drugo najbližje času govorjenja: prejšnje vojne so bile hude, ta pa je bila najhujša / vsako noč dobro spim, to pa nisem mogel / kdo je ta, s katerim si pravkar govoril
3. izraža osebo ali stvar, o kateri se pravkar pripoveduje: doma živi samo še oče. Ta je že precej star; zdravnik je tako naročil, in ta že ve, kaj je prav; doživel je nesrečo, vendar o tej ni hotel govoriti; prvi potresni sunek je bil močen, po tem, za tem je bilo več šibkih za njim; ob cesti stoji hiša, za to je dvorišče za njo / publ. ima brata. Le-ta je sodnik
4. ekspr. izraža osebo ali stvar, kot jo določa odvisni stavek: kdor ne dela, ta ne zasluži plačila
5. ekspr. nadomešča izpostavljeni stavčni člen v vlogi osebka ali predmeta: sin, ta je šele prebrisan; kruh, tega imam rad; vina, tega se ne brani
6. ekspr., v zvezi ta in ta, ta pa ta izraža osebo ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more natančneje imenovati: mi smo ti in ti in hočemo to in to; igralec ta in ta je bil odličen / pog. on je za vas številka ta pa ta in nič drugega
7. ekspr., v zvezi ta ali oni, ta in oni izraža poljubne osebe ali stvari: ta ali oni se je že zmotil; govorili so o tem in onem
B)
1. izraža navadno še ne prepoznano stvar v bližini govorečega, na katero se navadno usmerja pozornost koga: katera rastlina je to; to je fant, o katerem sem vam pripovedoval; kaj to ropota? Toča pada / to je moj brat, to pa moj prijatelj
// izraža stvar, pojav, kot ga določa odvisni stavek: to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi; to, da se telo giblje okoli osi, se imenuje vrtenje; za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage; bal se je zlasti tega, da bi se vozilo pokvarilo; obljubil mi je tudi to, da bo delo opravil pravočasno; želi si samo to, da bi bil zdrav / kaznovan je bil zaradi tega, ker je škodo povzročil iz malomarnosti; na vrh so hoteli kljub temu, da niso imeli dobre opreme
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja trditev: lepo je to, da mu pomagaš; da bi delal, to mu ni všeč; to, kar ste rekli, za nas ni novo; govoriti, to ni težko / hitro se razburi. To ni dobro
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja besedo, na katero se veže: če je kdo potreben pomoči, potem je to on; ni mogel hoditi tako hitro, kot bi to rad
2. izraža pravkar povedano: otroci kričijo in ropotajo, to ga zelo moti; ekspr. ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič / kaj boš delal popoldne? Zakaj me to sprašuješ / fant je zdrav. Glede tega ste lahko brez skrbi; otrok je bil dosti bolan. Menili so, da se zaradi tega slabše razvija zato; ranjen je bil, pa se je kljub temu rešil izraža nasprotje s prej povedanim; branili so mu, vendar se je kljub temu odločil za ta poklic / podjetje je takrat dobro uspevalo. To, publ. temu pa že dolgo ni tako
// izraža, kar je določeno z navajanjem, naštevanjem: rad bi vam rekel to: hvaležen sem vam za sodelovanje; to je rekel in odšel / še to: načrta ne bom spreminjal
3. v zvezi to je, to se pravi uvaja drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa: prišel je sam, to je [tj.] brez družine in sorodnikov; poznam ga, to se pravi, vem le, kako mu je ime
● pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta mož je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; ta je (pa) ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; ekspr. ta je pa res debela ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna; ekspr. ta je pa dobra česa takega nisem pričakoval; to mi ni všeč; ekspr. ta je pa prazna to ni res, to je izmišljeno; ekspr. soseda je dobra gospodinja. Ta pa, ta izraža pritrjevanje; ekspr. mislite, da se bodo delavci uprli. To ravno ne izraža zanikanje s pridržkom; ekspr. veseljak je. To pa, to izraža pritrjevanje; ekspr. je že popravil avto? Saj to je tisto, še začel ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. vlak ima zamudo. Samo to, samo tega se še manjka to dejstvo bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; star. mrzlo je bilo, da nikoli tega zelo; knjiž. nedolgo (od) tega je živel tukaj pred kratkim; publ. ni znano, kaj je na tem če je res in koliko je res; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak da ga izboljšamo ni naš cilj; pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar to je glavna težava; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina
III. v vezniški rabi
1. v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi kljub temu da čeprav: kljub temu da je star, še dela; ni mu pomagal, kljub temu da bi mu lahko
2. navadno v zvezi poleg tega, zraven tega za izražanje dodajanja k prejšnjemu: dela v tovarni, poleg tega pa študira; zamuja in zraven tega je len / ekspr. v sobi je mrzlo in povrhu tega še temno
3. v zvezi zaradi tega za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato: zmanjkalo jim je kurjave, zaradi tega bodo prenehali kuriti; vzdržljiv je in spreten, zaradi tega so ga sprejeli
4. z vejico, v zvezi in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kupil je novo knjigo, in to pesmi; prišlo je dosti ljudi, in to starih, mladih pa tudi otrok
5. v zvezi v tem ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi skoraj istočasno z dejanjem nadrednega: v tem ko se je posvetilo, je počilo
6. v protivnem priredju, v zvezi s tem da za izražanje omejevanja; vendar: prišel bo, s tem da bo malo zamudil
7. v protivnem priredju, v zvezi kljub temu za izražanje nasprotja s prej povedanim: bila je bogata, kljub temu ni mogla dobiti ženina; prim. le1, potem1, predtem, ta3, taisti, tale, to, zatem
SSKJ²
zaplésati in zaplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. začeti plesati: prvi plesni pari so že zaplesali; prijela sta se za roke in zaplesala / medved se je postavil na zadnje noge in zaplesal
// plesaje izvesti: zaplesali so nekaj valčkov, potem pa prešli na moderne plese; za vajo jim je zaplesal več figur
// krajši čas plesati: včasih rad malo zapleše / prosil jo je, naj zapleše z njim
2. plesaje iti, se premakniti: zaplesala sta z enega konca dvorane do drugega / ekspr. skoraj zaplesal je do vrat
// ekspr. lahkotno se premikajoč iti, se premakniti: natakar je zaplesal mimo / lastovka je zaplesala okrog njegove glave; metulj je zaplesal nad travnikom
3. ekspr. lahkotno se premikajoč pojaviti se: prve snežinke so zaplesale / po licu ji je zaplesal porogljiv nasmeh; pren. v glavi so mu zaplesale črne misli
4. ekspr. neurejeno se večkrat premakniti, navadno sem in tja: udaril je po mizi, da so skodelice zaplesale; sod je ob vsakem sunku zaplesal na vozu / avtomobil je zaplesal po cesti zaneslo ga je
5. ekspr. močno zapihati: hud orkan je zaplesal nad dolino
6. pog. obračunati, spopasti se: če ga boš pretepal, bova midva zaplesala
● ekspr. črke, številke so mu zaplesale pred očmi pri branju, gledanju je dobil občutek, da niso pri miru; ekspr. pogled mu je zaplesal po prostoru pogledal je; ekspr. zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okrog njega se zavrtela; ekspr. zaplesal je vse, kar je imel s plesanjem, veseljačenjem zapravil; ekspr. če je tako, bomo drugače zaplesali z njimi začeli drugače, strožje delati, ravnati
    zaplésati se in zaplesáti se
    plešoč se zadržati kje predolgo: zaplesala se je pozno v noč
SSKJ²
drílati -am nedov. (ȋ)
šol. žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop
SSKJ²
golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑)
domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob
// samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice
● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis
SSKJ²
nekólikšen -šna -o zaim. (ọ̄)
v prislovni rabi nekoliko, nekaj2: z nekolikšno vajo se ji je posrečilo obdržati ravnotežje
Število zadetkov: 37