Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bahávost bahávosti samostalnik ženskega spola [bahávost]
    1. dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaštvo
    2. ekspresivno lastnost česa, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
SSKJ²
ekonomizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj: ekonomizirati proizvodni postopek
2. uvajati ekonomska načela v kaj: ekonomizirati počitniške domove; ekonomizirati kulturo
    ekonomizíran -a -o:
    ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča; ekonomizirano delo
Celotno geslo eSSKJ
gígabájtni gígabájtna gígabájtno pridevnik [gígabájtni]
    1. ki lahko shrani (vsaj) en gigabajt podatkov
      1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-gigabajtni ki je v zvezi z določenim številom gigabajtov
ETIMOLOGIJA: ↑gigabajt
Celotno geslo Frazemi
glédanje Frazemi s sestavino glédanje:
glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédanje [kómu] v lônec, glédanje skózi róžnata očála
SSKJ²
gospodáriti -im nedov. (á ȃ)
1. uporabljati, upravljati materialne dobrine: pri tem podjetju znajo gospodariti; oče je dobro, pošteno gospodaril; s svojim imetjem slabo gospodari; varčno gospodariti; gospodariti po proračunu / zavod gospodari z vsemi osnovnimi sredstvi razpolaga
// biti lastnik materialnih dobrin: posestvo propada, odkar gospodari sin
2. imeti, izvajati oblast: tod so gospodarili tujci; v hiši gospodarijo ženske; ni dovolil, da bi mu kdo gospodaril; gospodariti nad kom / ekspr. gospodariti nad življenjem in smrtjo; pren., ekspr. vihar gospodari nad sadnim drevjem; po taborišču je gospodarila smrt
Jezikovna
Lastnostni ali vrstni pridevnik: »pameten«

Ali je pravilno pameten uporabnik energije ali pametni uporabnik energije? Pridevnik se nanaša na varčno in smotrno rabo energije.

Celotno geslo Sprotni
najédati SSKJ² nedovršni glagol
    1. pogovorno, slabšalno z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo 
    2. pogovorno, slabšalno postajati, biti odveč, zoprn, neprijeten, zlasti po daljšem času 
ETIMOLOGIJA: iz jedati, iz jesti
Geografija
namákanje z oroševánjem -a -- -- s
SSKJ²
púrgarstvo -a s (ū)
zastar. meščanstvo: varčno purgarstvo
● pog. očitati komu purgarstvo malomeščanstvo
Jezikovna
Razmerje med »štediti« in »varčevati«

Zakaj glagol štediti ni slovenska knjižna beseda, ampak naj bi bilo knjižno le varčevati. Kaj imamo besedo varčevalo ali varčevalnik namesto štedilnik? Ali je mogoče, da je štedilnik knjižna beseda, štediti pa ne?

Pravopis
stiskáško nač. prisl. (á) slabš. ~ živeti |varčno, skopo|
Prekmurski
špàravno prisl. varčno: Sparavno trosi KAJ 1848, 254; sparavno safarüje KAJ 1870, 122
SSKJ²
várčen -čna -o prid., várčnejši (á ā)
ki si prizadeva porabiti čim manj
a) denarja: varčen človek; biti varčen / varčen pri izdatkih
b) dobrin sploh: varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki
● ekspr. to je varčen avtomobil ta avtomobil porabi malo goriva; ekspr. je varčen v besedah je redkobeseden
♦ elektr. varčni transformator transformator, pri katerem imata primarno in sekundarno navitje skupne dele
    várčno prisl.:
    varčno ravnati z denarjem; živel je zelo varčno
Celotno geslo Vezljivostni G
varčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevno hraniti kaj , varčno ravnati s čim
/Skrbno/ varčuje denar (za avto).
2.
iz finančništva kdo/kaj varčno ravnati
/Namensko/ varčuje (z elektriko).
Pravopis
várčno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ ravnati z denarjem; živeti zelo ~
Število zadetkov: 15