Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
zagrníti in zagŕniti -em dov. zagŕnjen -a; zagŕnjenje; drugo gl. grniti se (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ okno; ~ ponesrečenca; poud. Molk ~e vas |V vasi vse utihne|; zagrniti kaj z/s čim ~ seme s prstjo
zagrníti se in zagŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |umolkniti, ne govoriti| zagrniti se z/s čim ~ ~ z odejo ogrniti se
zagrníti se in zagŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |umolkniti, ne govoriti| zagrniti se z/s čim ~ ~ z odejo ogrniti se
Pravopis
Pravopis
Pravopis
dekličeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; dekličevánje; (-àt) (á ȗ) ~ z vrstnicami iz vasi |družiti se z dekleti|
Pravopis
diferenciácija -e [ija] ž, pojm. (á) poglabljati ~o med ljudmi |nastajanje razlik|; politična ~ politično razlikovanje; ~ na vasi razslojevanje
Pravopis
dojáhati -am tudi dojáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; dojáhanje (á; ȃ; á; ȃ) do česa ~ ~ vasi prijahati
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
górnji -a -e (ọ̑) ~ tok reke; ~ konec vasi zgornji; ~e ugotovitve prej navedene, omenjene; ~e oblačilo vrhnje
górnjost -i ž, pojm. (ọ̑)
górnjost -i ž, pojm. (ọ̑)
Pravopis
Pravopis
izumírati -am nedov. -ajóč, -áje; izumíranje (í ȋ; ȋ) Posamezni rodovi ~ajo; poud. Ponekod ~ajo cele vasi |postajajo prazne, nenaseljene|; redk. izumirati za čim Ljudje so izumirali za kugo |množično umirali|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
kreníti krénem dov. krêni -íte; krênil -íla; (krênit) (í/ȋ ẹ́) ~ z glavne ceste na kolovoz; ~ s prave poti; ~ po pravih poteh; redk.: ~ proti vasi oditi, iti; ~ na pot odpraviti se; redk. kreniti z/s čim ~ z glavo premakniti glavo
Pravopis
léga1 -e ž (ẹ́) ~ telesa; odročna ~ vasi; hraniti steklenico v ležeči ~i; glasb. altovska, basovska ~; publ. V višjih ~ah je zapadel sneg v višje ležečih krajih; poud. v zavetni ~i |v zavetju|
Pravopis
lúč -i in lúč -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ú; ú ȋ; ȗ ȋ) prižgati, ugasniti ~; prakt.sp. zapeljati v križišče pri rdeči ~i; skup., knj. pog. Hribovske vasi so dobile ~ električno napeljavo; vznes. prinesti ljudem ~ |pozitivne vrednote|; pojm., poud. biti ožarjen od notranje ~i |duhovnega zanosa, prevzetosti|; vznes. ~ spoznanja; videti kaj v lepi ~i |s pozitivne strani|; prakt.sp. stati komu na ~i |s svojim telesom komu zaslanjati svetlobo|; publ. prižgati zeleno ~ za kaj omogočiti, dati dovoljenje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 46
Dostopnost