Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
agronọ̑m -a m
Geografija
álpska vás -e vasí ž
SSKJ²
arkádijski -a -o prid. (á)
knjiž. preprost, idiličen: arkadijske počitnice v domači vasi; arkadijsko okolje
SSKJ²
asanácija -e ž (á)
izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje
àufbíks medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
    2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
    3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični
      3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
    4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
SSKJ²
áve -- m (ā)
knjiž. avemarija: na vasi je zazvonilo ave
Gemologija
ávški meteorít -ega -a m
Celotno geslo ePravopis
Babni Vrt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babnega Vrta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranj
IZGOVOR: [bábni və̀rt], rodilnik [bábnega və̀rta]
BESEDOTVORJE: Babnovrtčan in Babljan, Babnovrtčanka in Babljanka, Babnovrtčanov in Babljanov, Babnovrtčankin in Babljankin, babnovrtski in babljanski
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]
    1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije
      1.1. vsaka od takih figur
    2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna
      2.1. zlasti v ruskem okolju babica
    3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej baba
Celotno geslo ePravopis
Baďan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baďana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Slovaškem
IZGOVOR: [bádjan], rodilnik [bádjana]
BESEDOTVORJE: Baďančan, Baďančanka, Baďančanov, Baďančankin, baďanski
Celotno geslo Kostelski
balˈbaːl’ -a m
SSKJ²
balét -a m (ẹ̑)
1. umetniški ples: plesati balet / klasični balet
// gledališko plesno delo: balet Vrag na vasi
2. baletna skupina, plesalci: danes gostuje Turški državni balet; operni balet
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče]
    igrišče za balinanje
ETIMOLOGIJA: balinati
Geografija
barjánska vás -e vasí ž
Celotno geslo ePravopis
Baška grapa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baške grape samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v zahodni Sloveniji
IZGOVOR: [báška grápa], rodilnik [báške grápe]
Celotno geslo ePravopis
Bela Peč
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bele Peči samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Furlaniji – Julijski krajini
IZGOVOR: [béla péč], rodilnik [béle pečí]
BESEDOTVORJE: Belopečan, Belopečanka, Belopečanov, Belopečankin, belopeški
Pleteršnik
bernjȃva, f. die Bettelei; ciganje so bili šli po bernjavi in goljufiji v bližnje vasi, Jurč.
Pravopis
bévsk -a tudi bèvsk bêvska m (ẹ̑; ȅ é; ȅ ȇ) ~i na vasi; pojm. bevskanje
SSKJ²
bláten -tna -o prid. (ā ȃ)
pokrit z blatom: blatna cesta; ležali so na blatnih tleh / blatne ravninske vasi
 
med. blatna kopel kopel iz (zdravilnega) blata
// umazan od blata: obut je bil v blatne čevlje; do gležnjev blatne noge; ekspr. ves sem blaten / blatna reka kalna, motna
    blátno prisl.:
    blatno sivo nebo
SSKJ²
blízu1 prisl., blížje in blíže (í)
1. izraža majhno razdaljo; ant. daleč:
a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od) bližje natančneje
b) pri premikanju: priti blizu; stopiti bližje k oknu; najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje; čedalje, malo, še bližje
 
prišli so od blizu in daleč od vsepovsod; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam; ne dá nikomur blizu je nedostopen; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko
2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu; čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo
3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske; mati mu je bolj blizu kot oče; umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi
4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: hodila sta skupaj blizu dve leti; mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev; tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre; govoril je blizu takole nekako; prim. bližji
Število zadetkov: 904