Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2
Svetokriški
sirota -e ž sirota, pomilovanja vreden človek, navadno ženska: tudi una uboga ſtara ſruta im. ed. je velik lon prejela ǀ Ta ſruta im. ed. nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela ǀ Ta ſirota im. ed. vſa sholaſtna, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ſvojo nadlugo ǀ una boga sirota im. ed. eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ Ona sruta im. ed. nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia vſeti ǀ Ah ti preprosta ſiruta im. ed., ti menish Kadar bi ti taisto tuojo slabust tuojo nezhistost ſpovedala ǀ Joh meni sapuſheni sruti daj. ed. ǀ sakaj tedaj pregainash taiſto ſiroto tož. ed., inu uduvo ǀ te dvej ſirote im. mn./dv. ſo po ſvejtu vandrale ǀ kej bomo my vſeli ſirote im. mn., de tulikajn ludy bomo mogli naſſitit ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve, inu Sirote im. mn. ǀ sirotam daj. mn., inu vuduvam je pomagal ǀ te vboge vduve, inu ſirote tož. mn. je darl ǀ sprjzhuaine zhes te vboge sirote tož. mn. ǀ ohernjo triba, boge sijrote tož. mn. golufa
Svetokriški
dreti derem nedov. dreti, tj. 1. odstranjevati kožo: vola kolesh, inu deresh 2. ed., ali eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo 1. mn., s'nogami po nyh hodimo, vumorimo ǀ on skuſi krivizhne ſodbe te vboge ludy je derl del. ed. m, inu s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti 2. izkoriščati, odirati: Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi Gospoiske kakor je vasha, letu Bug perpuſti, dokler tudi ta folk je ner huishi, inu greshnishi, on je Boga reshalil, Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski, de ga imà pregainat, inu dreiti nedol. ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere 3. ed., inu v' bushtvu perpravi ǀ te vboge vduve, inu ſirote je darl del. ed. m 3. ruvati: ſobe s'uſt ſi je puſtil drejti nedol. ǀ kleſhe is katerimi sobe ſo ym s'ust derli del. mn. m
Svetokriški
podučiti -im dov. poučiti: Jeſt pak vas Nem. Nem. hozhem podvuzhiti nedol. v' kakorshni vishi samorite en dolgi, inu vezhni leben ſi sadobiti ǀ skuſi letu je hotel poduzhiti nedol. te premoshne, de ſe imaio vſmilit zhes te vboge ǀ naſs je hotel potvuzhiti nedol. ǀ Chriſtus je hotel poduvzhiti nedol. te vboge, de tudi ony imaio almoshno dati ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste podvzhish 2. ed., te pregreshne posfarish ǀ David sledniga podvuzhj 3. ed., kaj ima ſturiti aku hozhe v'Nebu priti ǀ Albertus Magnus neſs podvuzhij 3. ed. ǀ ga sffarj, poduzhy 3. ed. ǀ vy poprei s' vashim exempelnam taiſtom pokashite, inu podvuzhite vel. 2. mn. ǀ posfarite jo pod vuzhite vel. 2. mn. jo ǀ de bi On yh podvuzhil del. ed. m, v' kakuſhni vishi imaio shiveti ǀ kakor vaſs ſim poduzhil del. ed. m ǀ gdu je bil podvnzhil del. ed. m Sveto Eugenio Ajdouske Bogove sapuſtiti ǀ de yh bo pokregala, poſuarila, podvuzhila del. ed. ž ǀ de te druge bò v'ſpodobnim ſtrahu dershala, de yh bo pod vuzhila del. ed. ž, inu po ſvarila s' dobruto ǀ meinim de ſò nas podvuzili del. mn. m taiſti Krajly, koku imamo pohleunu zhaſtiti Tu S. Rus. T.
Svetokriški
bandižan -a prid. pregnan, izgnan: je bil bandishan im. ed. m s' Duora ǀ reſniza je bandishana im. ed. ž, ſramoshlivoſt je pobita ǀ nashi pervi ſtarishi Adam, inu Eva ſo bili sapuvid Boshjo prelomili, inu sa tiga volo is Paradiſa bandishani im. mn./dv. m ǀ vboge dushe, videozh de ſo bandishane tož. mn. ž is nebeſs → bandižati
Svetokriški
lotrica -e ž nečistnica, priležnica, prostitutka: jest nejſim obena loterza im. ed., shivim s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ bote tedaj sa volo te loterze rod. ed. Nebeſhku krajleustvu, inu G: Boga hotel sgubiti ǀ njegovi priatelni, inu shlahta ſo ga proſsili de bi taisti loterzi daj. ed. Slavu dal, inu ſe oshenil ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi daj. ed. ǀ uni bo ſvojo loterzo tož. ed. guantau truz eni Gospodizhni ǀ vſakateri je ſvojo laterzo tož. ed. v' hishi imel ǀ Ie bil en Gospud, Kateri eno nuzh je per eni loterzi mest. ed. leshal ǀ s'to nasramno loterzo or. ed. Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi lotry, inu loterze im. mn., KaKor ta obtoſhena ǀ Thedora pak je molila v'hishi teh loterz rod. mn. ǀ prezei grè v' hisho teh ozhitnik loterz rod. mn., ter to ner lepshi veno kembro poklizhe ǀ raishi ſi dal Loterzam daj. mn., norzam, pſſam, kakor pak petleriam ǀ norze, loterze tož. mn. raiſhi per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ En drugi loterze tož. mn. dershi, ter meni, de je Goſpojsku djajne ǀ vſe ſvoje blagu s' loterzami or. mn. je bil sapravil ǀ vſo tvojo erbszhino s' Loterzamy or. mn. ſi ſaprauil ǀ Ony pak h' temu ſe ſo ſmejali, inu ſupet damu shli kratke zhSſse, inu nesramne lushte tribat s'ſvojmi loterzy or. mn. ǀ ti mosh tuoio sheno, ti mati tuoio hzher s' lotarzi or. mn. smeriash ǀ uſo ſuojo erbszhino s'lotarzami or. mn. ſapravil je bil ǀ vſe ſvoje blagu je bil s'Loterzamy or. mn. ſapravil → loter
Svetokriški
martra -e ž muka, mučenje: Ob zhaſsu pak njega terplejna, inu martre rod. ed. je bil perglihan eni nedolshni ouzhizi ǀ je ſmerti, inu ſvoj britki martri daj. ed. napruti shal ǀ de bote peklenski martri daj. ed. odshli, inu nebeſſa ſi sashlushilli ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri daj. ed. shla ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro tož. ed. ſi isuoliti ǀ v'to vezno marto tož. ed. obſodel ǀ Myr, katiriga Chriſtus JESUS skuſi ſvojo britko mortro tož. ed. nam je sadubil ǀ one pak v' martri mest. ed., inu v' shaloſti prebivat ſo perſilene ǀ s'to vezhno martro or. ed. ijh bode martral ǀ nikar li samu s' britko mortro or. ed. ſvojga S. TELESSA, inu s' ſvojo S. Reshno Kryvio ǀ V' leteh vizah lete vboge dushe dvei veliki martri tož. dv. pozhutio ǀ kir vſe reue, nadluge, inu martre im. mn. ſe najdeio ǀ Jeſt terpim velik marter rod. mn. v' tem plemeni ǀ S. Materniki, kateri ſo takushne strashne, inu britke martre tož. mn. s'veſselim prenesli božja martra križ s podobo Kristusa: Boshija martra im. ed., katera na trugi je stala ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname, inu ſuoje sizer Vſmilene uſheſsa satisne ǀ temu bolnimu Boshjo Martro tož. ed. v'roke da ǀ samerkaio de niega Serce, per Boshij Martri mest. ed., pred Katero je vſelej molil, je viſilu ← srvnem. marter(e) < stvnem. martira, martara ← lat. martyrium ← gr. μαρτύριον ‛(krvavo) pričevanje’; → matra, → marter
Svetokriški
misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž
Svetokriški
mož -a m mož: vidi de en drugi Mosh im. ed. s'njegovo sheno govory ǀ Ta S: Moſh im. ed. je dolgu molzhal, k'sadnimu pravi ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha rod. ed. je leshal ǀ ſe bo tebi godilu, kakor unimu bogatimu Moshu daj. ed. ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu daj. ed. oſtala ǀ edn je enimu Moshù daj. ed. djal ǀ teshku pride enimu moshú daj. ed. ſe dobru oshenit ǀ je bila perſilena tebe moſhu daj. ed. dati ǀ k'Moſhu daj. ed. ſvoimu je djala ǀ shena ſvimu moſſu daj. ed. en takushin shpot je ſturila ǀ perporozhi mosu daj. ed. pishata ǀ je bila eniga Laha sa mosha tož. ed. vſela ǀ leta je feratala Mosha tož. ed., kakor Dalida Samſona ǀ nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ k' ſadnimu nje moshà tož. ed. puſti vbyti ǀ Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia tož. ed. vſeti ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham or. ed., inu sheno, kateri ſe lubio ǀ vſe skusi ſe krega s'Moshom or. ed. ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim Moſhom or. ed. rada govorila ǀ Se ti glihash s'tvoim Moſſam or. ed. ǀ Dua Stara Mosha im. dv. ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna moshia im. dv. k' Mashniku ǀ Katere s'nyh offertio perſilio de Moshje im. mn. morio ohernio tribat ǀ moshie im. mn. letem grehom ſo ble podvershani, kakor shene ǀ Shushtary ſo zhaſtiti Moſhje im. mn. ǀ aKu v'zhasijh moshije im. mn. ſe gledajo v'shpegu, ſe negledaijo dolgu ǀ de ſi lih nekateri moshe im. mn. bi ſa ſrezho dershali, kadar bi ſvojo sheno mogli ſaquartat ǀ taku shene, kakor mashje im. mn., taku te bogate, kakor te vboge ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih moshou rod. mn. puſtila kushuati, inu tipat ǀ per Proceſſy bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou rod. mn. ǀ kadar shene ſvojm mosham daj. mn. pokorne bile kakor ſuojm Gospudam ǀ Kakor de bi Moshom daj. mn. vſe bilu perpushenu ǀ Ceſſarize ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje tož. mn. vſeli ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij or. mn. snanje dellat
Svetokriški
premožen -žna prid. premožen: nej dadò ty bogati, premoshni im. mn. m, katerim zhes oſtaia ǀ skuſi letu je hotel poduzhiti te premoshne tož. mn. m, de ſe imaio vſmilit zhes te vboge ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj, kakor pak per teh premoshnih mest. mn.
Svetokriški
rad -a prid. v povedno-prislovni rabi rad: Tobias rad im. ed. m almoshno da ǀ per nyh rad im. ed. m prebiva ǀ ieſt rat im. ed. m tebi verujem de nezh ne veish ǀ Iest bi hotel radt im. ed. m vedit sakai vni Rasbojnik taku hitru ſi je bil Nebeshku krajlestvu sashlushil ǀ Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada im. ed. ž poſtregla ǀ So vaſs v'miſlih imeli, de bi vij rada im. ed. ž tiga mladiga Gospuda imela ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu im. ed. s ſi ſe poſtilu ǀ leta dua Sveta Jogra rada im. dv. m ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ vejm de ijh bodo radi im. mn. m imeli ǀ By rady im. mn. m takrat vidly, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ kadar noter prideio bi spet rade im. mn. ž vun pershle ǀ radè im. mn. ž ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile primer.> ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi im. ed. m je bil preſtal ǀ rajſhi im. ed. m ie hotel vmrejti od lakoti ǀ sheli raishi im. ed. m mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Democles en Ajd raijshi im. ed. m kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu ǀ ie raiishi im. ed. m shnimi terpel ǀ raishe im. ed. m hozhe taushenkrat umreti ǀ Origines rejshi im. ed. m ſe je bil Malikom perklonil ǀ je bil taku pravizen, inu de bi raj im. ed. m bil vmerl, Kakor to nar manſhi Krivizo, ali shkodo enimu sturil ǀ ti greshna dusha rajshi im. ed. ž ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro ǀ de bi rajſhi im. ed. ž ſmert ſi iſvolila ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi im. ed. ž kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ rajſſi im. ed. ž bi ſi hotela ſmert isvoliti ǀ takorshhna bi po reſnizi Mashniku odgovorila, kadar jo per Altariu vprasha: zhe ga hozhe ſa ſvojga mosha? bi gvishnu odgovorila, kakor una, katera je djala: Gospud Duhouni, rashi im. ed. ž njegovu blagu, kakor nlegouo pershono ǀ my imamo rajshi im. mn. m taushentkrat ſmert ǀ rajſhi im. mn. m hozheo do vekoma v'pakli goreti ǀ norze, loterze raiſhi im. mn. m per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ Eny raishi im. mn. m resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti ǀ raijshi im. mn. m ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ raiſhi im. mn. m norzhje, inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ raiſſi im. mn. m hudizha hozhete bugat, inu shlushit ǀ rayshi im. mn. m v'njeh negnuſni bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi im. mn. ž kakor de bi njega reshalile ǀ Ene raijſhi im. mn. ž ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble presež.> ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi im. ed. m oberne na takushno sgrevano dusho ǀ nam hozhe dat sastopit de nar raijshi im. ed. m prebiva v'nashm, ſerzu ǀ kadar nar rayshi im. mn. m bi ſpali
Svetokriški
rešiti -im dov. rešiti: skusha Indianer reshit nedol. leua od pſsa ǀ ſama resniza nas ſamore reishit nedol., ozhistit, inu isvelizhat ǀ de bi mogal rejshit nedol. inuodkupit nashe dushe ǀ nemore mojo dusho od pakla rejſhit nedol. ǀ obeden Arzat ga nemore rejshiti nedol. ǀ s' rok teh paklenskih Rabelnou rèshit nedol. ǀ pofliſsajſe njega od te martre reſhit nedol. ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat, inu od te preteshke bolezhine Krajla reijſhit nedol. ǀ Jeſt ſim prishal vas osdravit, inu od ſmerti reishit namen. ǀ Jeſt tebe reishim 1. ed. od tvoih grehou ǀ bres lete Boshie arznie, katera zhloveka reishi 3. ed. od te vezhne ſmerti ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi 3. ed. mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi 3. ed. od taiste nadluge ǀ cilu ſvoj leben ſa eno ſamo vaga, de od teh poshreshnih voukou jo reshi 3. ed. ǀ ta s. molitva premaga tiga ſaurashnika, inu ijh rejshij 3. ed. od vſiga tiga hudiga ǀ Bug naſs li od hudiga rèshi 3. ed., inu tu bo nam sadosti ǀ Aku n'hozhete vy, inu vaſhi otrozi fardamani biti, pred tem Bug vaſs reyshi 3. ed. ǀ leta yh resi 3. ed. is nyh oblaſti ǀ nej tebe od hudizhu rèshio 3. mn., aku morio ǀ vſmiliſe zhes lete vboge dushize, ter yh reishi vel. 2. ed. is martre teh viz ǀ Ah lubesnivi Moj Ozha, aku je mogozhe reishime vel. 2. ed.+ od tiga grenkiga keliha ǀ vſmiliteſe zhes nas, reshite vel. 2. mn. nas od lete velike martre v' kateri ſe ſnaidemo ǀ de bi jetnike reshil del. ed. m s'lastno Pershono ǀ Manaſſes je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil del. ed. m ǀ nas je reishil del. ed. m od pogubleina te nevere ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil del. ed. m ǀ je bil rejshal del. ed. m suoje mestu od tiga pogublejnia ǀ Bug s'mrèsh je njega rejſhal del. ed. m ǀ bode vaſs rejſhil del. ed. m od grehau ǀ de bi nas reshel del. ed. m od vezhne martre ǀ yh nej bil rèshel del. ed. m od tiga gmajn Adamaviga greha ǀ nas je reishel del. ed. m od te grenke ſmerti ǀ je mene ſtuaril, inu od pakla reſhil del. ed. m ǀ s' oblasti tyh ſamurizou réshil del. ed. m ǀ di bi vaſs reshal del. ed. m od greha ǀ de bi ijh Bug rejshu del. ed. m s'kehe ǀ de bi od ſmerti ta Judouski folk reshila del. ed. ž ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio rèshila del. ed. ž ǀ de bi njemu glavo odſekala del. ed. ž ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu del. ed. s ǀ je proſſil ſvoje bratje de bi skuſi nyh molitvo ga reshili del. mn. m ǀ sledniga zhloveka ſo od hudizha reishili del. mn. m ǀ Postojna, katero ſo bily koſzy rèsheli del. mn. m od ene kazhe rešiti se rešiti se: nihdar ne bo mogal ſe reshit nedol., inu od te bolesni oſdravit ǀ aku shelite od paklenske martre ſe reishit nedol. ǀ ſe nepofliſsa prezej osdravit, inu te velike nevarnosti ſe rèshit nedol. ǀ de bi li is paklenſke martre ſe mogla reſhit nedol. ǀ Hozkete ſe rejshit nedol. od skushnave ǀ aku hozhesh v' nebeſsa priti, inu pakla ſe reshiti nedol. ǀ kumaj zlovik od ene ſe rejshi 3. ed., de vſhe ta druga ga popade ǀ aku ſe ne reishite 2. mn. od vezhne ſmerti ǀ pred to teshko shtrajfingo Boshjo ſe reshio 3. mn. ǀ Sveta, inu nuzna je miſſu molit sa te mertve, de ſe reishio +3. mn. od ſvoih grehou ǀ ſe bosh od pakla reshil del. ed. m, inu nebeſſa sashlushil ǀ Vuprashajte krajla Ezechia kaku on ſe je bil od ſmerti reishil del. ed. m ǀ koku bosh ti ſe reshil, ali reshila del. ed. ž od tiga greha ǀ ſmerti ſe je bila rejshila del. ed. ž ǀ vſe martre bi ſe bila reshela del. ed. ž ǀ bulshi je sa naſs, de od ſmerti, inu od martre ſe bomò reshila del. dv. m ǀ ty mertui ſo ſe od shtraifinge boshje reishili del. mn. m ǀ debi Iſraelitery skuſi preshli, inu od tiga Trinoga ſe reshili del. mn. m ǀ vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile, od vezhne ſmerti ſe reſhile del. mn. ž
Svetokriški
skusiti -im dov. 1. poskusiti: Pater hozhmo skuſit nedol. ſe pobulshat ǀ hozhe skuſit nedol. tiga taku shkodliviga Lintvorna premagat ǀ David skuſsi 3. ed. hodit, ali kumaj je mogal gibat pod taisto teshavo ǀ skuſite vel. 2. mn. premenit vashe greshne pejſmy v'leto ſveto pejſſim 2. izkusiti, občutiti: ſpodobnu je de skuſsi 3. ed., inu pozhuti pravizo Boshjo ǀ aku dalej eden vandra vezh je shtiman, sakaj po ſvejtu veliku vidi, shlishi skuſi 3. ed., inu ſe navvzhy ǀ Kakor ozhitnu skuſimo 1. mn. vſak dan ǀ Kakor s' vasho shkodo skuſſite 2. mn. ǀ Kateru skuſio 3. mn. te vboge, inu sapushene vuduve ǀ Nuz te arznie je skuſil del. ed. m David ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil del. ed. m uni nesrezhni zhlovik ǀ nej skuſsil del. ed. m kaj je terpleine ǀ Ta zhaſs bosh skusil del. ed. m takorshne britkosti, kakorshne nikuli nej ſi skusil del. ed. m ǀ vprashajte uniga zhe je veliku poſvejtu raishal, inu ſi skuſſil del. ed. m ǀ Kakor je skuſila del. ed. ž una hudobna shena ǀ Letu ſi ſvojo vezhno shkodo je skuſſila del. ed. ž una Gospa ǀ Letò resnizo je skuſsila del. ed. ž una petlerza ǀ kakor ta duhouna Neveſta je skuſla del. ed. ž ǀ kateri ſo skuſſili del. mn. m, kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj ſe voſit ǀ Kateru ſo tudi skuſili del. mn. m ty Israelitery ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni skakale, inu skuſſile del. mn. ž koku lushtnu je v'ogni prebivat 3. preizkusiti: je hotel skuſit nedol. poprei, zhe ſe bodo pobulshali ǀ veliKu arznij je bil skuſil del. ed. m, ali vse sastojn skusiti se spopasti se: s' letem ſe hotel Firsht Curimenſis s' mezham skuſit ǀ on hozhe s'Goliatam ſe skuſsit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit, inu s' levam ſe skuſſit nedol. Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’
Svetokriški
spremišljevati -ujem nedov. premišljevati: Spremishlujeio 3. mn. taiſte vboge dushize v' vizah, kaj s' enu veſſelje imaio v' nebeſſih (V, 621)
Svetokriški
špital -a m bolnišnica: sheſt velikih kloshtru je bil ſturil siſydat, inu v' Rimi en velik shpetau tož. ed. sa te vboge popotne ludy ǀ grè v' shpetau tož. ed., kir ſó ty kushni leshali ǀ en velik shpitau tož. ed. je bila puſtila ſydat ǀ ijh v' meſtu puſtè, inu v' shpetal tož. ed. poſtavio ǀ on ſe je bil puſtil v'shpetau tož. ed. neſti ǀ ga je raishi v'shpital tož. ed. poſlal ǀ Ta drugi Syn oblubi … velike almoshne Zerkuam, inu shpetalam daj. mn. dati ǀ katere je obiskati hodel v' te shpitale tož. mn. ǀ de bi kushnem, inu gobavim v' shpitalah mest. mn. ſtregil ← nem. Spital ← srlat. hospitale ‛bolnišnica’
Svetokriški
špižati -am nedov. hraniti, preživljati, rediti: yh hozhe shpishat nedol., inu napajat s' pelinam, inu shauzhom ǀ taiſti, kateri shpisha 3. ed. cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ je doyla tega, kateri cell ſvejt ſpisha 3. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio 3. mn. s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou ǀ s'shalostio, inu britkustio ijh shpishajo 3. mn. ǀ loterze raiſhi per ſvoy misi imajo, inu shpishejo 3. mn., kakor te vboge ſirotize ǀ jo bo shpishal del. ed. m inu paſsu kakor de bi jo miſlil v'mesnizo predati ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne spishal del. ed. m ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu vſak dan je sphishal del. ed. m ǀ Kulikain ludy ſo shpishali del. mn. m špižati se hraniti se, prehranjevati se: s' katerimi rezhmi ſe shpishaio 3. mn. ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal del. ed. m ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila, inu de bi ſe shnim spishali del. mn./dv. m ← srvnem. spīsen ‛hraniti, rediti’; → špiža
Svetokriški
usmiliti se -im se dov. usmiliti se: nej ſo hoteli ſe vſmilit nedol. zhes te vboge ǀ vasho proshno neuslishim, inu ſe zhes vaſs neusmilim +1. ed. ǀ Vener ſe zhes njega neuſmilish +2. ed., ene ſolſe njemu nevoshish ǀ ſe vener zhes njega neusmilish +2. ed. ǀ kakor ta nepametna shivina, katera, kakor pisheio ty Naturalisti, de ena ſe vſmili 3. ed. zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho ǀ Inu vener de ſe G. Bogu vsmili 3. ed. ǀ Christus ſe zhes njo uſmili 3. ed. ǀ Bug ſe vsmilij 3. ed. zhes Iosepha ǀ bogo dusho pustimo terpèti lakoto, inu ſheio, inu zhes njo ſe neuſmilimo +1. mn. ǀ sdai ſe zhes taiſte neusmilite +2. mn., de bi yh is taiſtiga shveplenskiga ognia reishili ǀ vy ſte taku neusmileni, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite +2. mn. ǀ jo puſtè leshati v' tem shueplenskim ognu teh viz 20. 30. 40. leit, de ſe zhes taiſto neuſmilio +3. mn. ǀ Ah moj Slatki Ieſus! Vſmili ſe vel. 2. ed., vſmili ſe vel. 2. ed. zhes to tudi dolgu bolno dusho ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili vel. 2. ed. ǀ Ah vſmiliſe vel. 2. ed. Bug zhes naſs ǀ Vſmiliſſe vel. 2. ed. zhes mene Gospud ǀ Ah vſmilie vel. 2. ed. Bug zhes nas ǀ Ah te proſsem! usmiliſe vel. 2. ed., vsmiliſe vel. 2. ed. zhes Iesuſa ǀ Jesus, Maria vſmilite vel. 2. mn. ſe zhes mene ǀ vſmilitè vel. 2. mn. ſe zhes mene vasho lubo Hzer ǀ vſmiliteſe vel. 2. mn. zhes vashiga Ozheta, inu Mater ǀ Bug ſe je bil zhes mene vſmilil del. ed. m ǀ ſavupam v' njegovo veliko dobruto de ſe bò zhes mene uſmilil del. ed. m ǀ Bug tudi ſe bode usmilil del. ed. m zhes tebe ǀ imà Davida proſſit, de bi ſe vſmilel del. ed. m zhes Abſolona ǀ de bosh ſe zhes naſs vſmilila del. ed. ž ǀ kadar ta rajnani Lazarus je leshal pred hisho tiga bogatiga mosha, ſo pſſij zhes njega ſe vſmilili del. mn. m → smiliti se
Svetokriški
vdova -e ž vdova: ſe reſerdj vduva im. ed., ter y dà en par dobrih shlaferniz ǀ Vuduua im. ed. Krajliza Agnes, katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ ena vboga uduva im. ed. raishi almoshno dà, kakor pak ena Vasha gnada ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga, kakor praviza, vezh en bogat, kakor en bushiz, vezh en shlahtnik kakor ena ſiromashka uduua im. ed. ǀ una Vduua im. ed. Sereptanska ǀ v'hishi te bogabojezhe vduve rod. ed. ǀ klagovajne te shalostne uduve rod. ed. ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe uduue rod. ed. ǀ Vni vduvi daj. ed. n'hozhete nastrani stati ǀ Eliſius je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi daj. ed. enu malu moke ǀ Grè k'eni uduvi daj. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu, hlapzu, dekli, Andverharju, Goſpudu, Groffu, vuduvi daj. ed., ſapusheni ſirotizi ǀ uno sapusheno siromashko vduvo tož. ed. vſy zukaio, inu pregaineio ǀ rajshi grem proſſit leto vbogo uduvo tož. ed. ǀ de bi ſturil krivizhno ſodbo zhes eno vbogo vudovo tož. ed. ǀ Hozheo taiſte Vduve im. dv. ſe an vſeti ǀ en lep Exempel na leteh dveh vduvah mest. ed. m imajo vſe vduve im. mn. ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve im. mn., inu Sirote ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Vudove im. mn. S. Franciſco ǀ vuduvam daj. mn. je pomagal ǀ vduvam daj. mn., inu tem sapushenem ſirotizam ſo pomagali ǀ neuſamite blagu vudvam daj. mn., inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ sapushene vduve tož. mn. ſim vſelej shirmal ǀ boge sijrote golufa, uduve tož. mn. pregajna ǀ Sdaj morem potroshtat Vudovize, inu Vudove tož. mn. ǀ per nekaterih Vduvah mest. mn.
Svetokriški
vpiti -ijem nedov. vpiti: ta neſrezhni sazhne vpyti nedol. ǀ sazhne vpijti nedol., inu na vus glaſs shrajati ǀ ta bore mosh, sazhne vpiti nedol. ǀ Italia, je bil sazhel vupitij nedol. Enæas kadar je bil lashko dezhelo saghedal ǀ ſazhne vupyti nedol. ǀ Ty drugi Sodniki tudi sa Caiphesam sazhnejo upyti nedol. ǀ kakor je bil tega vgledal ſazhne vupyte nedol. ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo, gasazhnejo lovit, inu tergat, ta sazhne rupiti nedol. ǀ Vſe kar je na ſvejtu ſtuarjeniga vpye 3. ed. lubi tvojga Boga ǀ Jeremias Prerok upye 3. ed. ǀ S. Bernardus ſe jeſij, inu vupye 3. ed. ǀ ſapuſhena ſirotiza vpije 3. ed. ǀ aku en denar upije 3. ed., inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ vshe tulikajn leit v' taiſtim shveplenskim ogniu vpyete 2. mn. ǀ s' Judomy upyeio 3. mn. ǀ vſy v' pakli vpyeio 3. mn. maszhovajne zhes Mahometa ǀ tvoj grehy vpieio 3. mn. maszhovaine gori v' nebeſſa ǀ ſo grehy kateri v'nebu vpiejo 3. mn. ǀ uſi ukupaj vpijejo 3. mn. ǀ te vboge dushize vpjò 3. mn. ǀ po meſti je tekal, inu na vus glaſs je vpyl del. ed. m ǀ je vupil del. ed. m Kakor tiza v'precepi ǀ na vus glaſſ je vpil del. ed. m ǀ kry tiga nedolshniga Abelna, katera je maszhovajne zheſs Caina vpyla del. ed. ž ǀ je vpijla del. ed. ž, inu proſſila ǀ leta shena je upijla del. ed. ž, inu jokala, de poli mille je jo bilu shlishat ǀ cellu meſtu je njemu napruti shlu, inu upilu del. ed. s ǀ v' pakli bodo maszhovajne zhes tebe vpyli del. mn. m ǀ ſte vupili del. mn. m chrishajga, chrishajga ǀ na vus glaſs ſo vpilij del. mn. m ǀ ſim vidil veliku dush, katere pred Rihteriam Nebeskim ſo vpyle del. mn. ž
Svetokriški
zadržan -a prid. zadržan, pridržan: terbei de je enu drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane im. mn. ž, dokler ſe szhiſtio od ſvoih grehou ǀ Lepa figura, ali ſpomin teh viz, v' katerih te verne dushe v' prepuvidi ſo sadershane im. mn. ž ǀ Ah vboge vy dushize, katere ſte v' vizah sadarshane im. mn. ž ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle, lete ſo erbizhi Nebeskiga Krajleſtva, od Boga pak ſo bandishane, inu v' vizhah sadarshane im. mn. ž, dokler na semli nei ſo sadoſti pokure ſturile
Število zadetkov: 33