Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
mekak prid.F9, lentesceremekák, ali vleizhaſt perhajati; lentus, -a, -umkaſſán, nemaren, mekák; malacus, -a, -ummekák, vdán; molliculus, -a, -umcilú mekak; mollis, -lemekák, rahel; praemollis, -lepremekak, ſylnu mekák; tenellus, -a, -ummekák, tenák, zartan; tener, -ra, -rumſuptyl, mlád, mekák, zartliu; vietus, -a, -ummlahau, mekák
Pravopis
..n -a -o prip. obr. deležnika
1. 'trpnost' brán, hotèn, poslán, predán, predélan, razkričán, zapelján; zavrtèn, zaželèn
2. 'stanje' délan, kúhan, omíkan, postán, vdán
3. 'snov' konópeljn
Prekmurski
nanízen -zna -o prid. ponižen, vdan: Nego Bogi je nanizen BRM 1823, 274; I takáj Bogi nanizen KAJ 1848, 174
SSKJ²
nèomejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno
♦ 
geom. neomejena ravna črta premica; pravn. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem
    nèomejêno prisl.:
    neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan
Pravopis
nèomejêno mer. prisl. (ȅé) ~ vladati, zaupati; ~ vdan
SSKJ²
njíhov -a -o zaim. (ī)
1. izraža svojino skupine bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in nobene ne ogovarja, ali stvari, o katerih je govor: njihov avtomobil; knjige in njihova vsebina; ta hiša je njihova; njihovo stanovanje / njihovi obrazi
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: njihovi nameni; njihove sposobnosti; njihovo znanje
// izraža razmerje med to skupino in okolico: njihov ugled je velik
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: njihovi otroci, predniki; njihova teta / njihov prijatelj / njihov gospodar
4. izraža izhajanje od te skupine: njihov nasvet, predlog; matere in njihov vpliv; potresi in njihove posledice; njihove spletke
● 
ekspr. zmeraj je bil ves njihov njim vdan; sam.: ne zahtevamo nič njihovega njihove lastnine; prim. njegov, njen, njun
ôčim ôčima in óčim óčima samostalnik moškega spola [ôčim] in [óčim]
    materin mož, partner v razmerju do njenih otrok iz prejšnje zakonske, partnerske zveze
ETIMOLOGIJA: = cslov. otьčimъ, rus. ótčim, češ. otčím < pslov. *otьčimъ iz *otьčiti ‛narediti za očeta’ iz *otьcь ‛oče’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár]
    1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
    2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ovca
SSKJ²
pásji -a -e prid. (á)
1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / pasji hotel podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni; pasja šola tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa; pasje zavetišče začasno bivališče za zavržene pse / kot vzklik: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo
2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje
3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli
4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu
5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina
6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige
7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža
a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno
b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa
8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet
● 
pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje
♦ 
agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v (pasjem) črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus
    pásje prisl.:
    pasje se počutim; pasje ponižen, vdan; dan je pasje vroč
     
    plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
SSKJ²
pès psà m (ə̏ ȁ)
1. domača žival zelo raznolikih pasem, zlasti za družbo, čuvanje, lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; vlečni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo za pasjo vprego; pes čuvaj
// samec take živali: pes in psica
2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti
3. v medmetni rabi izraža
a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel
b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel
4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba
● 
ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; gled. žarg. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
♦ 
astron. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys
Pravopis
pès1 psà m živ. (ə̏ ȁ) lajež ~a; lovski, službeni ~; poud.: biti lačen kot ~ |zelo|; vdan kot ~ |zelo, brezpogojno|; gledati se kot ~ in mačka |sovražiti se|; ozmerjati koga kot ~a |zelo, neusmiljeno|; Preskrba je na ~u |zelo slaba|; člov., nizk. |hudoben, nasilen človek|; zmer. Prekleti ~
psíca -e ž (í) ~ z mladiči; člov., nizk.
psíčin -a -o (ȋ)
SSKJ²
pijánec -nca m (ȃ)
kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec; druži se s pijanci in pretepači; ekspr. to je star pijanec; zdravljenje pijancev alkoholikov / pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec
 
drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
 
med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
Celotno geslo Etimološki
podánik -a m
Prekmurski
podàti tudi poudàti -dám dov.
1. podati, dati: I vbôgim podati znájo KAJ 1870, 76; vzél je vroke pehár, nyimga podá, rekocſi TF 1715, 30; jeli nyemi kamen podá KŠ 1754, 154; eden drügomi tudi rokou podájo KOJ 1845, 20; i podáj milosztivno tvoje pomoucſi rokou KM 1783, 118; Csi te steri znánecz z-daleka pohodi, rokou nyemi podaj KOJ 1845, 30; Ali z-toga vina, mí tüdi podájte SIZ 1807, 33; I ino pecsényo, k-lampam bi ti poudao SIZ 1807, 54; oni ſzo pa nyemi podali eden 'zukavecz KŠ 1771, 73; vzeuje vrouke pehár ino nyim poudau govorécſi TF 1715, 39; pren. Naj ném miloſcso ſzvojo podá KMK 1780, 31; 'Zitek podajte nyemi BRM 1823, 5; Ár je nej angyelom poudao te priſeſztni ſzvejt KŠ 1771, 673; Boug mi je rokou poudo Za nyegovi pét rán BKM 1789, 414; Boug mi je rokou poudo Za nyegovi pét rán SŠ 1796, 120
2. izročiti, predati: protivnike nyemu podás SM 1747, 85; Protivnike nyemi podás BKM 1789, 339; pren. Necsem moji ôcs na szen podati TA 1848, 109
3. podrediti: Nyé vékse kotrige tim ménsim dosztakrát záto morejo podati KAJ 1870, 52
podàti se tudi poudàti se -dám se
1. podrediti se, pokoriti se: Záto potrejbno ſze je podati nej ſzamo za volo ſzrditoſzti KŠ 1771, 478; Rázum ſze má tu podati BKM 1789, 230; nikoga je nej ſteo bougati, i niksemi rédi ſze podati KM 1790, 54; Pokedob sze nebi steli podati lutheránje pápinczom KOJ 1845, 67; Záto ſze podám jaſz nyemi SM 1747, 75; Nego ſze ti podám vſzáki csasz BKM 1789, 404; V-'sitki, v-ſzmrti, ſze mi podám SŠ 1796, 144; Ali bojdi, ocsa, szvéta tvoja vola. Jasz sze podam KAJ 1870, 169; Ár ſze zapouvidi Bo'zoj ne podá KŠ 1771, 464; Vſzáki cslovik ſze tak naj ſzamhotécs podá poglavári KM 1790, 80; V-rú'zni grêhi nele'zi, Negosze jákoszti podá KAJ 1848, 221; Podájte ſze záto Bougi KŠ 1771, 751; nego ka bi sze szvojeglávci právdenomi szvojemi Králi podáli KOJ 1848, 105; Rad ſze je poudao I'ſáak Bo'soj vouli KM 1796, 18; stajerszki Plemenitási szo sze Ottokari podáli KOJ 1848, 38; I one szo sze preci pôdale, kâ bi je dolisztrgao KAJ 1870, 127
2. izročiti se, predati se: Betúliánczi ſzo ſze 'ſe miſzlili podati Holoferneſſi KM 1796, 72; Daj ſze nam zevſzim Tebi Na áldov podati BRM 1823, 376; Bécs sze nyemi je mogao podati KOJ 1848, 67; Oh podáj ſze mi mocsno BKM 1789, 128; Nepodaj ſze nevernoſzti BRM 1823, 3; nego ſze czilou nyemi podájmo KŠ 1754, 125; szvojga národa prosziti, naj ſze törkom podá AI 1875, br. 1, 2; Vſzegavejcs ſzem ſze nyemi Poudao KŠ 1754, 269; Vſzegavejcs ſzem ſze nyemi, Poudo kſzmerti BKM 1789, 264; Na britko ſzmrt ſzi ſze poudo BKM 1789, 82; Prvle, liki ſze je Kriſztuſi poudo, bio je Publikánus KŠ 1771, 1 (B1a); Ali ki sze je sztálno pôdao Jezusi KAJ 1848, 4; ki ſzo greh niháli, Nyemi ſzo ſze podáli BKM 1789, 306; Ki szo sze Bôgi pôdali Sz-trplivov pobo'znosztjov KAJ 1848, 125
3. oditi, odpraviti se: On sze je z-dobrotivne köszecske sziroticsnice podáo vu králevszko Zobráznovniczo (Pripravniczo) KOJ 1845, 4; On pa prvle, neg bi sze vogyen podáo, Sz. Meso poszlühsa KOJ 1848, 98
4. nastopiti službo: ki ſze na Czérkveno ſzlü'sbo podájo KMK 1780, 85; znájte hi'zo Stevanovo, i na ſzlü'zbo tim ſzvétim ſzo ſze poudali KŠ 1771, 526
podáni -a -o vdan, izročen: Podáni edendrügomi vu ſztráhi Bo'zem KŠ 1771, 585; Konj nosi svojega gospoda, šteromi je jáko podan AI 1878, 14; I márnoszti ti je miszel podána KAJ 1848, 141; da teilo naſſe nebode podáno nyega hüdobe SM 1747, 66; naj ne bode naſſe tejlo nyega hüdoubi podáno KM 1783, 225; Da tejlo nase nebode, Podáno nyega hüdoube BKM 1789, 381; Sztvóri csiszto szrdczé, Podáno nedú'znoszti KAJ 1848, 164; Da vu vſzem tebi bodem pokorni, Ino podáni BKM 1789, 297; 'Zene naj podáne bodo KŠ 1771, 520; Tebi szo i zmo'znoszti nébe Podáne KAJ 1848, 12
Vorenc
pokoren prid.F16, da te mihibodi pokoren; dicto obedienspokoren kar ſe rezhe; morigeraripoſtrezhi, poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti, pokoren biti; morigeratus, -a, -umzhedin, pokoren; morigerus, -a, -umpoſluṡhen, pokoren, podverṡhen; obedienspokoren; obedireſluſhati, pokoren biti, bugati; obsecundarebugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti; obsequenspoſluṡheozhi, pokorin, kateri rad volga; obsequivdán, inu pokoren biti, poſluṡhiti; parens, â pareopokoren, bugajozhi, ſluſhajozhi; parerebugati, pokoren biti, ſluſhati; perdomarepremozhi, cilú vkrotiti, lipú pervaditi, pokorniga ſturiti; poenitenspokuren, ſpokorjen; poenitentespokurni, ſpuvidni ludè; sequax, -cisod sadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin
SSKJ²
polágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da prihaja kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo; polagati otroka v zibel; polagati vreče po tleh; polagati in postavljati
b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal; polagati kocke po mizi; polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob
2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete
// dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi
3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi
4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči2samica polaga ikre ob bregu; kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda
5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore; v svojo igro polaga veliko osebnega
6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti
● 
publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal
♦ 
igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati
SSKJ²
položíti -ím dov., polóžil (ī í)
1. narediti, da pride kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo / položiti eno škatlo navrh druge
b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
// narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; lov. žarg.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
// dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali
3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
● 
ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
♦ 
lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja
    položíti se 
    1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti / s hrbtom se je položil na steno naslonil
    2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi
    položívši -a -e zastar.:
    položivši denar na mizo, je vstal in odšel
    položèn -êna -o:
    čez zaboje položena deska
     
    ekspr. polje je položeno med goro in reko leži
SSKJ²
poslúšen -šna -o prid., poslúšnejši (ú ū)
1. ki (rad) uboga; ubogljiv: poslušen otrok; bila je pridna in poslušna
2. navadno z dajalnikom pokoren: biti poslušen staršem / kdor ni bil poslušen, je bil odpuščen / star. knez je bil poslušen bizantinskemu cesarju podrejen
// star. zvest, vdan: vaša najposlušnejša služabnica / poslušen priklon vdan, ponižen
● 
ekspr. noge mu niso več poslušne ne more več hoditi; slabš. bili so poslušno orodje v njihovih rokah ravnali, delali so po njihovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
♦ 
lov. pes je poslušen pozoren na tistega, ki ga kliče, mu ukazuje
    poslúšno prisl.:
    poslušno oditi
Število zadetkov: 69