Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]
    1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus
      1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
SSKJ²
dolgovéčen -čna -o [dou̯govečən] prid. (ẹ̄)
star. dolgotrajen, večen: sovraštvo je bolj dolgovečno kot ljubezen
Celotno geslo eSSKJ
drámsko prislov [drámsko]
    glede na dramo
ETIMOLOGIJA: ↑dramski
Celotno geslo ePravopis
džainističen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
džainistična džainistično pridevnik
IZGOVOR: [džainístičən], ženski spol [džainístična], srednji spol [džainístično]
SSKJ²
frakcionáš -a m (á)
pripadnik frakcije 1: odstraniti iz stranke frakcionaše; zagrizen frakcionaš
// slabš. kdor povzroča neenotnost skupine ali stranke: on je večen frakcionaš
Pravopis
frakcionáš -a [ijo] m s -em člov. (á) ~i v stranki; slabš. biti večen ~ |vedno povzročati neenotnost skupine ali stranke|
frakcionášinja -e [ijo] ž, člov. (á)
frakcionášev -a -o [ijo] (á)
SSKJ²
godrnjáč -a m (á)
1. kdor (rad) godrnja: bil je večen godrnjač; govoriš kot kak star godrnjač
2. ekspr. medved: otrpnil je od strahu, ko je zagledal kosmatega godrnjača
Celotno geslo Frazemi
jók Frazemi s sestavino jók:
íti na jók in sméh kómu, jók in sméh [v ênem méhu], sméh in jók [v ênem méhu], žénski jók pa máčkine sólze
SSKJ²
kávs -a m (ȃ)
1. ekspr., navadno v zvezi ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep: v tej hiši je večen ravs in kavs; kmalu je nastal ravs in kavs
2. kavsanje: kavs petelinov
SSKJ²
nèzadovóljnež -a m (ȅ-ọ̑)
nav. ekspr. nezadovoljen človek: ugoditi nezadovoljnežem / večen nezadovoljnež je
Celotno geslo Frazemi
odkrítje Frazemi s sestavino odkrítje:
bíti právo odkrítje
Prekmurski
ö́ročni -a -o prid. večen: Örök; vekivecsen, örocsni -a -o KOJ 1833, 168
Celotno geslo Etimološki
ovekovẹ́čiti -ẹ̑čim dov.
Pleteršnik
počȃk, m. das Warten: na počak (dati, vzeti i. t. d.), auf Borg, Cig., Jan., Kor.-Jarn. (Rok.), BlKr., jvzhŠt.; na p. puščeni coli, der creditierte Zoll, DZ.; na večen počak, ohne Hoffnung auf Rückerstattung, Z.
SSKJ²
právéčen -čna -o prid. (ȃ-ẹ̄)
knjiž. večen: pravečno iskanje resnice / pravečna moč ljubezni
Pravopis
právéčen -čna -o (ȃẹ́; ȃẹ̑) poud. |večen|
právéčnost -i ž, pojm. (ȃẹ́; ȃẹ̑) poud. |večnost|
SSKJ²
primojdúševec -vca m (ū)
pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je večen godrnjač in primojduševec
Celotno geslo Etimološki
prísten -tna prid.
Celotno geslo Frazemi
ptìč Frazemi s sestavino ptìč:
dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla, jekléni ptìč, vstáti kot ptìč féniks iz pepéla, žíveti kàkor ptìč pod nébom
SSKJ²
rávs -a m (ȃ)
ekspr. spopad, pretep, zlasti s potegovanjem krempljev, zob po nasprotniku: opazovati ravs mačkov, petelinov / v tej hiši je večen ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep
Število zadetkov: 55