Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna
SSKJ2: »m/Martinova gos« in »s/Silvestrov večer«

Lepo prosimo za pomoč pri razlagi/utemljitvi male začetnice za martinovo gos (in podobne besedne zveze). Pri zapisu praznikov in posebnih dnevov/datumov ni dvoma glede zapisov, torej z malo začetnico. Poznamo teorijo tudi za veliko začetnico: ko je v besedni zvezi svojilni pridevnik (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova gos), prvo sestavino besedne zveze pišemo z veliko začetnico. V SSKJ2 pa smo našli posebnost: ob martinovem je še Martinova gos (in podobne besedne zveze), pozornost pa nam je vzbudila martinova gos, dopušča torej obe možnosti: M/martinova gos.

In prav tu se nam začne zatikati. Predvidevam namreč, da se po vzorcu martinovega dopusti tudi možnost martinove gosi, pojedine ipd. Druga možnost pa je, da se lahko svojilni pridevnik Martinova gos razume v pomenu svojilnosti kot 'gos od Martina' ali 'gos, ki jo ima Martin na mizi', to bi seveda pisali z veliko začetnico, če pa želimo izraziti drugi, vrstni pomen, torej 'gos, kot (ali ki) se pripravi za martinovo', v takem primeru je smiseln zapis z malo začetnico. Zdi se mi, da je pri tem še najbolj ustrezen zapis martinova gos, prav zaradi vrstnosti.

Vendar sem nam pri tem odpre novo vprašanje – Silvestrov večer (za silvestrovo ni dvoma). V tem primeru pa ne ločujemo svojilnosti od vrstnosti in ohranjamo v vseh pomenih ('od Silvestra' proti '31. 12. zvečer') veliko začetnico; SSKJ2 navaja primera Silvestrov večer in Silvestrovo jutro.

Jezikovna
Velika ali mala začetnica – »Miklavžev večer«

Se tako kot miklavžev čaj tudi miklavžev večer (5. decembra, večer pred praznikom sv. Miklavža) piše z malo začetnico?

Jezikovna
Izbira ustreznega sklona: »naslednjega dne« ali »naslednji dan«?

Velikokrat zasledim rabo besednih povezav naslednji, prejšnji, prvi z besedami dan, jutro, večer v rodilniku, npr. Naslednjega dne smo šli na daljše potovanje. Menim, da je pravilno: Naslednji dan smo šli na daljše potovanje. Ali se motim?

Jezikovna
Kako imenujemo okrogle okraske za božično smrečico?

Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?

Jezikovna
Kako pišemo »božič«

Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?

Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.

Jezikovna
Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice

Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...

Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.

Jezikovna
Pravilna postavitev vejice

Zanima me pravilna postavitev vejice v naslednjem stavku:

  • Z odvozom odpadkov začnemo zgodaj zjutraj, zato priporočamo da zabojnike za praznjenje pripravite večer pred dnevom odvoza.

Ali je potrebno pred da postaviti vejico?

Jezikovna
Sklanjanje imena podjetja »Obalaplus«

Zanima me, kako se pravilno sklanja ime medijske hiše OBALAplus? V novi številki OBALEplus preberite ali v novi številki OBALAplus preberite?

Jezikovna
Chef, šef, kuharski mojster ...?

Kakšna je najustreznejša slovenska različica izraza chefšef, kuharski mojster ali kar chef? Slednjega imajo v stroki najraje, češ da nobena od slovenskih različic ne zajame vsega, kar pomeni.

Jezikovna
Druga moška sklanjatev: ujemanje samostalnika »vojvoda«

Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.

Jezikovna
Ime novega britanskega kralja – »Charles III.« ali »Karel III.«

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

Jezikovna
Jezikovne izbire in strokovna raba: »tolkalni« ali tolkalski«, »tolkalist« ali »tolkalec«

Zanima me pravilna uporaba pridevnika, ki se na naša na tolkala. Torej, gre za tolkalni ali tolkalski orkester/festival/večer/kvartet/razred? Za tolkalno ali tolkalsko delavnico/kompozicijo/šolo? Da pa preverim še: pravilen izraz za osebo, ki igral tolkala, je tolkalec/tolkalka (in ne tolkalist, tolkalistka).

Jezikovna
Kaj sploh je prilastek in ali je ta kategorija sploh obstoječa?

Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:

Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)

V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:

[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) nežža, (mila) jera, judež (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)

Nekako enako pravi tudi v 147. točki:

[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)

Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.

Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.

Jezikovna
Kako je prav: »Francova« ali »Frančeva« sestra?

Prosim še za odgovor: Franc ima sestro.

Ali je ona Franceva ali Francovasestra?

V govoru naše okolice se sliši Francovasestra.

Jezikovna
Ločila pri zapisovanju rim

Zanima me, kako bi pravilno zapisovali rime, mogoče z rabo poševnice ali pomišljajem? Npr. muha / suha ali muha – suha? Kaj predlagate?

Jezikovna
Luč miru iz Betlehema – velika ali mala začetnica?

Je prav Luč miru ali luč miru iz Betlehema (ko govorimo o ognju, ki ga prinesejo skavti)?

Jezikovna
Medpovedna priredja

Zanima me, kdaj se uporablja medpovedno priredje, ki je na kratko predstavljeno v Toporišičevi slovnici na strani 650/651. Za stavčna priredja so nam v šoli rekli, da naj ne začenjamo stavkov s prirednimi vezniki, kot so: toda, zato, in ... Pa tudi v slovnici na strani 647 piše tako. V medpovednem priredju pa se povedi začnejo z vezniki: ali, toda, zato, in ... Zanima me še, kdaj torej lahko uporabljam medpovedna priredja in začnem nov stavek z veznikom. Sprašujem pa se tudi za podredja, če je kakšno pravilo, ali lahko stavek kar prosto začnemo s podrednimi vezniki. Prosim, če mi navedete še kakšne primere.

Jezikovna
Raba predlogov ob dnevih v tednu in mesecih

Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?

Jezikovna
Razlikovanje med pridevniškima oblikama »svet« in »sveti«

Zanima me, če se lahko pridevnik sveti ob samostalniku Jurij razume tudi kot vrstni pridevnik.

Število zadetkov: 31