Zadetki iskanja
Svetokriški
malovreden -dna prid. malovreden: kakor je bil obſoden od Rihteria Nebeſkiga uni nenuzni, inu maluredni im. ed. m dol. hlapez ǀ de bi ta sanikarna, inu malu uredna im. ed. ž kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga, inu maluvredniga rod. ed. m hlapza ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga tož. ed. m ži. Synu Ismaela ǀ bi ga s'hishe vaſhe ſtepli, kakor nenuzniga, shkodliviga, inu maluredniga tož. ed. m ži. ǀ Oh vy maluuredny im. mn. m ludje ǀ jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne, inu maluuredne tož. mn. m hlapze presež.> k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi tož. ed. ž rejzh, namrezh to perst, ali gillu V pomenu ‛malo vreden, cenen’ se prislov vedno piše ločeno od prid., npr. jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ kateri sa lete malu vredne tož. mn. ž poſvetne rizhy taiſto sgubè.
Pleteršnik
mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.-Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče-Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.
Pleteršnik
məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.
Pleteršnik
nametávati, -am, vb. impf. 1) Anspielungen machen, Svet. (Rok.); — 2) n. se, sich häufen; — 3) stöbernd schneien: z neba se je snega v gostih plahticah nametavalo vedno več in več, Jurč.; — prim. nametati II. 2).
Pleteršnik
nę̑rga, f. eine murrsinnige Person, M., Z.; — ein weinerliches Kind, Cig.; der Brummbär, Cig.; "nerga nergasta!" vele otroku, ki vedno toži in joče, Polj.
Pleteršnik
obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal-Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
odgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1) wegtreiben, fortjagen, zurückjagen, entscheuchen; abwehren, Cig.; o. skrbi s pitjem, Cig.; o. kupce, die Kunden vertreiben, Cig.; — 2) ausschlagen, Triebe ansetzen, treiben; drevje že odganja; živ jezik je drevo, ki vedno odganja, Glas.
Prekmurski
opómba -e ž opomin: gda mlájsi pri zájtrasnyih i vecsernih molitvaj brez opombe szvoje roucsice goripovzdignejo KOJ 1845, 19; Hunyadi poulek opombe szvétoga Ocsé tudi priplava po Dunáji tá KOJ 1848, 60; Kráo je Erseka opómbo za sálo nej vzéo KOJ 1848, 73; nenájde trousta pri Dühovniki szvojem, steroga opombe je pred tem vedno oszmehávala KOJ 1845, 88
Prekmurski
osmehávati -am nedov. zasmehovati: Bo'se i predgarov rejcsi za krátki csasz oszmehávati prepovedáva KOJ 1845, 31; Velikás ga je szmeo oszmehávati KOJ 1848, 70; nenájde trousta pri dühovniki szvojem, steroga opombe je pred tem vedno oszmehávala KOJ 1845, 62
Pleteršnik
ozȋrati se, -am se, vb. impf. ad ozreti se; 1) die Blicke wenden, sich umsehen, sich umschauen; otroci se v šoli (cerkvi) vedno ozirajo; gori se o., die Blicke nach oben richten; dekle se po fantih ozira, Z.; — zurückblicken; — solnce se ozira, die Sonne wirft beim Untergange ihre letzten Strahlen auf die Berghöhen, Z., jvzhŠt.; — 2) o. se na koga (kaj), auf jemanden (etwas) Rücksicht nehmen, jemanden (etwas) berücksichtigen, Cig., Jan., nk.; — sich beziehen, Jan., nk.
Pleteršnik
patúš, m. der Zwerg, der Krüppel (vedno v prezirljivem pomenu), Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); (iz furl., Štrek. [Arch.]).
Pleteršnik
péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče-Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.-C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.-C.; — gen. nav. petę̑.
Prekmurski
plèskati -am nedov. ploskati: Tapsolni; pleszkati, vküppokati roké KOJ 1833, 175
pleskajóuči -a -e ploskajoč: vedno kricsécsi, ino z-rokami preti nyemi pleszkajoucsi, pokázali, da ga radi za Krála primejo KOJ 1848, 44
pleskajóuči -a -e ploskajoč: vedno kricsécsi, ino z-rokami preti nyemi pleszkajoucsi, pokázali, da ga radi za Krála primejo KOJ 1848, 44
Pleteršnik
podrę́pən, -pna, adj. unter dem Schwanz befindlich: podrę̑pni remen, der Schwanzriemen am Pferde, Cig.; podrepna muha, ki sili konju vedno pod rep, Nov., Erj. (Torb.), Kr.; siten, kakor podrepna muha, Kr.
Pleteršnik
poníglavəc, -vca, m. der Duckmäuser, der Schalk, Mur., Cig., Jan., Met., Vrt., BlKr.-Let.; Poniglavce sem vedno šibal, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
postȃjati, -jam, -jem, vb. impf. I. ad postanem: im Entstehen begriffen sein, werden, Mur., Cig., Jan., ogr.-C., nk.; — II. ad postojim: wiederholt eine Zeitlang stehen bleiben; vedno sem moral postajati, da me je deček dohajal.
Prekmurski
Pleteršnik
premínjati 1., -am, vb. impf. ad premeniti, = premenjati II., Cig., Jan.; voda, ki vedno preminja svojo strugo, Levst. (Zb. sp.).
Prekmurski
prepréčiti -im dov. preprečiti, onemogočiti: Czaszara poszilnoszti, nego vedno vojszkovajóucsi jih je nej zamogao preprecsiti KOJ 1845, 66; Prájszki Kráo szi je vsze prizadeo nyegovo szrecso vu törszkom boji preprecsiti KOJ 1848, 115; moski sztrejho trgajo, da ogeny preprecsijo KOJ 1845, 105; eden Kloster zacsne zidati, steroga zvrsenyé je nyemi szmrt preprecsila KOJ 1848, 11
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 118
Dostopnost