Zadetki iskanja
Svetokriški
vedno prisl. neprenehoma, vedno: kakor s: Martinus imamo vednu v'Nebu gledat ǀ premishluimo vednu nje nebesko lepoto ǀ vednu na S. ſpuvidi ſpumnite ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit ijskali ǀ blagar je temu ſtutauſhenkrat, kateri tebe vednu v' myſlyh ima ǀ ſpumnite vednu na to ſadno minuto ǀ nas opomina S. Auguſtin, de imamo vednu, inu bres konza molit
Svetokriški
kimovec m avgust: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez im. ed., ſta bila taku urozha (III, 478) Beseda pri sočasnih in kasnejših piscih označuje sicer ‛september’. Pomen ‛avgust’ je tu nedvomen zato, ker kimovcu sledi → jesenik, ki tako pri Janezu Svetokriškem kot tudi pri drugih sočasnih in kasnejših piscih vedno pomeni ‛september’.
Svetokriški
malovreden -dna prid. malovreden: kakor je bil obſoden od Rihteria Nebeſkiga uni nenuzni, inu maluredni im. ed. m dol. hlapez ǀ de bi ta sanikarna, inu malu uredna im. ed. ž kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga, inu maluvredniga rod. ed. m hlapza ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga tož. ed. m ži. Synu Ismaela ǀ bi ga s'hishe vaſhe ſtepli, kakor nenuzniga, shkodliviga, inu maluredniga tož. ed. m ži. ǀ Oh vy maluuredny im. mn. m ludje ǀ jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne, inu maluuredne tož. mn. m hlapze presež.> k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi tož. ed. ž rejzh, namrezh to perst, ali gillu V pomenu ‛malo vreden, cenen’ se prislov vedno piše ločeno od prid., npr. jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ kateri sa lete malu vredne tož. mn. ž poſvetne rizhy taiſto sgubè.
Svetokriški
Prometeus m osebno lastno ime Prometej: kaj drugiga ty Poeti nam ſo hoteli dati saſtopit s'kusi taiste martre, katero terpè Ixion, Prometheus im. ed., Sisyphus (I/2, 187) Prometêj, gr. Προμητεύς, titan, ki je Zevsu ukradel ogenj in bil zato obsojen, da mu, prikovanemu na skalo, jastreb kljuva drob, ki se mu vedno obnavlja.
Svetokriški
špot -a m sramota, posmeh, porog: Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti: ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje: shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati: Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.
Svetokriški
veden -dna prid. neprenehen, stalen: sa volo vedniga rod. ed. s jokajna (III, 515) ǀ Leto vedno tož. ed. ž shejo je imel Chriſtus (IV, 361)
Svetokriški
vselej prisl. vselej, vedno: ſe je pofliſsal vſelej volo Boshijo dopolniti ǀ vſelej Bug je s'nami kakor mij s'Bugam ǀ on je vſelei Mashnike saurashil ǀ uſelej ſe je v' ſpuvidi obtoshila, de hude nezhiſte miſly, inu shelje imà ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil ǀ Lete molitve velik nuz je skuſil uni Sholner, kateri je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil, kadar je shal zhes britof sa dushe tamkaj pokopane ǀ vſeleje naſho pejſsim pejla
Svetokriški
vseskozi prisl. vseskozi, nenehoma, vedno: kadar bi vſeskuſi Boga lubil, zhaſtil, inu hualil ǀ uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah je gledala ǀ uashe otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vſekuſi na nebeſſa mislite, ter s'Davidam rezite ǀ je navado imel vſeskusi s' milim Bugom shentovati ǀ vſe skuſi je opraulal Mashnike ǀ vſe s'kusi ſe boijm, inu od straha ſe treſem ǀ n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala ǀ vſe skusi ſo dershali v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ona hozhe de bi vſe skusi doma bila ǀ ty valuvi vſe ſkuſi ſe ſo k'njemu preblishovali ǀ vse skusi na smeih ſe dershij ǀ kakor ty uodenizhnj ſe skuſi pyeio
Svetokriški
zamurec -rca m zamorec, Maver: En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.
Svetokriški
s. krajšava sveti: Letukaj S. im. ed. m Titus samerka ǀ nerada gre h'S: daj. ed. ž Mashi ǀ jest verujem v's. tož. ed. m Evangeli ǀ vidi ta bolna v'S. mest. ed. m Vblatu Christuſa Iesuſa ǀ my, kateri ſhivimo v'S. mest. ed. ž khat: kers: Cerkvi ǀ to reſnizo ozhitnu najdem samerkano v'S. mest. ed. s Piſsmi ǀ takrat bi gvishnu s' S. or. ed. m Ignatiuſam saupyli ǀ s'mojo S. or. ed. ž Rèshno kryvio od pakla reshil ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. im. mn. m Vzheniki hudizhe ǀ kakor samerkajo S.S. im. mn. m Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu ǀ jest veliku … vuka S: rod. mn. Vuzheniku po latinsku postavem ǀ njegovem S: daj. mn. Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njega s. tož. mn. sapuvidi prelomi Kratica, ki stoji za → sveti in → san, se v korpusu pojavlja prek 3000-krat, skoraj vedno v majuskuli in zaključena s piko, redkeje z dvopičjem; → s. r., → s. r. t.; → b.
Svetokriški
Saracenar -ja m prebivalsko lastno ime Saracen, Arabec: ſim bral od Alphonsa Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary im. mn. ǀ njegovi Saurashniki Sarazenarij im. mn., ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ Serazenary im. mn. ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh Cerku pojti ǀ de ſi lih je malu ſoldatou imel, je bil 100000 Saracenarjou rod. mn. pobil ǀ po navadi teh Seracenarjou rod. mn. ǀ namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje tož. mn. reſpodil ǀ Serazenerje tož. mn. is syda tiga kloshtra je vergla Saracéni, srlat. Saraceni, srgr. Σαρακήνοι so bili nomadsko arab. ljudstvo med Sirijo in Arabijo, vendar je vsaj iz nekaterih zgledov razvidno, da so mišljeni muslimani, Arabci, ki so od 711 do 1492 vladali sprva večjemu, od 11. stol. dalje pa vedno manjšemu delu Pirenejskega polotoka.
Število zadetkov: 11
Dostopnost