Problemsko učenje
Zanima me, kateri slovenski termini ustrezajo angleškim terminom problem-based teaching , problem-based learning , research-based teaching in research-based learning . V rabi se pojavljajo naslednja slovenska poimenovanja: problemsko poučevanje , problemsko učenje , raziskovalno poučevanje in raziskovalno učenje . Angleški termin problem-based learning označuje pristop, pri katerem se učence spodbuja k samostojnemu iskanju rešitev na predstavljen problem. Angleški termin problem-based teaching pa poimenuje poučevanje v okviru tega pristopa. Angleški termin research-based learning označuje pristop, zasnovan na znanstveni metodi raziskovanja. Angleški termin research-based teaching pa poimenuje poučevanje v okviru tega pristopa.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Terminološka
Različne vrste kromatografij
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
Terminološka
Revolucija enakovredne izmenjave
Prosim za pomoč pri izbiri najustreznejšega slovenskega ustreznika za angleški termin P2P revolution . V okviru ekonomije obdarovanja gre pri storitvi P2P (ang. peer-to-peer ) za decentralizirani model, pri katerem dva posameznika neposredno sodelujeta pri nakupu ali prodaji blaga in storitev ali skupaj proizvajata blago in storitve brez posrednika. Pogosto se v slovenskih besedilih uporablja kar poimenovanje revolucija P2P . Drugi predlogi bi morda lahko bili: revolucija vzajemnosti , revolucija medsebojnih izmenjav , revolucija izmenjav med ljudmi , revolucija izmenjav vsak z vsakim , medvrstniška revolucija , revolucija vrstniških izmenjav , revolucija izmenjav med sorodnimi akterji , revolucija izmenjav med enakovrednimi partnerji .
Prosim za pomoč pri izbiri najustreznejšega slovenskega ustreznika za angleški termin P2P revolution . V okviru ekonomije obdarovanja gre pri storitvi P2P (ang. peer-to-peer ) za decentralizirani model, pri katerem dva posameznika neposredno sodelujeta pri nakupu ali prodaji blaga in storitev ali skupaj proizvajata blago in storitve brez posrednika. Pogosto se v slovenskih besedilih uporablja kar poimenovanje revolucija P2P . Drugi predlogi bi morda lahko bili: revolucija vzajemnosti , revolucija medsebojnih izmenjav , revolucija izmenjav med ljudmi , revolucija izmenjav vsak z vsakim , medvrstniška revolucija , revolucija vrstniških izmenjav , revolucija izmenjav med sorodnimi akterji , revolucija izmenjav med enakovrednimi partnerji .
Terminološka
Samonikla rastlina
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Terminološka
Sladka voda
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
Terminološka
Snežni plaz
Imam vprašanje v zvezi s terminom snežni plaz , ki označuje gmoto snega, ki zdrsne po strmini navzdol. Kateri pridevnik naj izberem pri terminih, ki so povezani s snežnim plazom, npr. lavinska ali plazovna oprema , lavinski ali plazovni trojček , lavinski ali plazovni bilten ? Je lavinski vrstni pridevnik, plazoven pa lastnostni?
Imam vprašanje v zvezi s terminom snežni plaz , ki označuje gmoto snega, ki zdrsne po strmini navzdol. Kateri pridevnik naj izberem pri terminih, ki so povezani s snežnim plazom, npr. lavinska ali plazovna oprema , lavinski ali plazovni trojček , lavinski ali plazovni bilten ? Je lavinski vrstni pridevnik, plazoven pa lastnostni?
Terminološka
Socialni poslovni model
Pri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Pri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Starinsko pohištvo
V televizijski oddaji je voditelj z gostom, ki je stanovanje opremil s starinskim pohištvom, nenehno govoril o antičnem pohištvu . Ali ni tako poimenovanje neustrezno, saj ne gre za pohištvo iz antike, ampak kvečjemu za pohištvo iz antikvariatov?
V televizijski oddaji je voditelj z gostom, ki je stanovanje opremil s starinskim pohištvom, nenehno govoril o antičnem pohištvu . Ali ni tako poimenovanje neustrezno, saj ne gre za pohištvo iz antike, ampak kvečjemu za pohištvo iz antikvariatov?
Terminološka
Tiha hipoksemija
V zadnjem letu je v rabi termin hipoksemija . O hipoksemiji in predvsem o tihi hipoksemiji pišejo v dnevnem časopisju, zlasti v povezavi s covidom-19, ko bolnik nima občutka težkega dihanja, vendar ima znižano koncentracijo kisika v krvi, njegovo stanje pa se poslabšuje. Na portalu Fran besede v tej obliki ni, v Planinskem terminološkem slovarju najdemo le hipoksimijo , pri kateri avtorji slovarja usmerjajo k anoksimiji . V aktualnih člankih strokovnjakov medicinske vede uporabljajo izraz hipoksemija ( Zdravniški vestnik ), ki je torej drugačen kot ta na Franu. Ali mi lahko pojasnite, kateri od naštetih izrazov – anoksimija , hipoksimija , hipoksemija , hipoksija – je ustrezen, ko opisujemo vzroke za zaplete pri bolezni covid-19 v novicah, namenjenih nestrokovnjakom?
V zadnjem letu je v rabi termin hipoksemija . O hipoksemiji in predvsem o tihi hipoksemiji pišejo v dnevnem časopisju, zlasti v povezavi s covidom-19, ko bolnik nima občutka težkega dihanja, vendar ima znižano koncentracijo kisika v krvi, njegovo stanje pa se poslabšuje. Na portalu Fran besede v tej obliki ni, v Planinskem terminološkem slovarju najdemo le hipoksimijo , pri kateri avtorji slovarja usmerjajo k anoksimiji . V aktualnih člankih strokovnjakov medicinske vede uporabljajo izraz hipoksemija ( Zdravniški vestnik ), ki je torej drugačen kot ta na Franu. Ali mi lahko pojasnite, kateri od naštetih izrazov – anoksimija , hipoksimija , hipoksemija , hipoksija – je ustrezen, ko opisujemo vzroke za zaplete pri bolezni covid-19 v novicah, namenjenih nestrokovnjakom?
Terminološka
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
Terminološka
Zaviralci imunskih kontrolnih točk
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin immune checkpoint inhibitors , ki označuje vrsto zdravil za raka, ki spodbudijo imunski sistem organizma, da se sam spopade z rakavimi celicami. V literaturi se pojavljata termina zaviralci imunskih stikal in zaviralci kontrolnih točk imunskega odziva . Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin immune checkpoint inhibitors , ki označuje vrsto zdravil za raka, ki spodbudijo imunski sistem organizma, da se sam spopade z rakavimi celicami. V literaturi se pojavljata termina zaviralci imunskih stikal in zaviralci kontrolnih točk imunskega odziva . Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Zavrnitveni referendum
V pravniških krogih so enega od referendumov poimenovali zavrnitveni referendum , nekdo med njimi pa je govoril o zavrnilnem referendumu , čeprav naj bi obakrat govorili o referendumu, s katerim volivci neposredno odločajo o zavrnitvi kakega zakona ali drugega pravnega akta z glasovanjem. Po analogiji s potrditvenim referendumom, bi raje govorili o zavrnitvenem in ne zavrnilnem referendumu . Prosim za pojasnilo.
V pravniških krogih so enega od referendumov poimenovali zavrnitveni referendum , nekdo med njimi pa je govoril o zavrnilnem referendumu , čeprav naj bi obakrat govorili o referendumu, s katerim volivci neposredno odločajo o zavrnitvi kakega zakona ali drugega pravnega akta z glasovanjem. Po analogiji s potrditvenim referendumom, bi raje govorili o zavrnitvenem in ne zavrnilnem referendumu . Prosim za pojasnilo.
Terminološka
Zunajbolnišnični srčni zastoj
V naši raziskovalni skupini se sprašujemo, kateri je slovenski ustreznik za angleški termin out-of-hospital cardiac arrest ( OHCA ), ki označuje mehanično in elektrofiziološko prenehanje delovanja srca, ki se zgodi, ko pacient ni v bolnišnici. V objavljeni literaturi se pojavljata dva, in sicer zunaj-bolnišnični srčni zastoj ter izven-bolnišnični srčni zastoj . Kaj menite vi, obstaja med njima razlika ali lahko uporabljamo oba?
V naši raziskovalni skupini se sprašujemo, kateri je slovenski ustreznik za angleški termin out-of-hospital cardiac arrest ( OHCA ), ki označuje mehanično in elektrofiziološko prenehanje delovanja srca, ki se zgodi, ko pacient ni v bolnišnici. V objavljeni literaturi se pojavljata dva, in sicer zunaj-bolnišnični srčni zastoj ter izven-bolnišnični srčni zastoj . Kaj menite vi, obstaja med njima razlika ali lahko uporabljamo oba?
Terminološka
Bančno povzročena recesija
Zanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?
Zanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?
Terminološka
Dipeptidil peptidaza 4
Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?
Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?
Terminološka
Ekonomija delitve, sodelovalna potrošnja
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin sharing economy , ki predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih. Prav tako nas zanima slovenski ustreznik za angleški termin collaborative consumption , ki za razliko od individualne potrošnje označuje skupno oz. deljeno rabo dobrin ali storitev znotraj širše skupine in predstavlja način spodbujanja skupnih vrednot in solidarnosti.
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin sharing economy , ki predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih. Prav tako nas zanima slovenski ustreznik za angleški termin collaborative consumption , ki za razliko od individualne potrošnje označuje skupno oz. deljeno rabo dobrin ali storitev znotraj širše skupine in predstavlja način spodbujanja skupnih vrednot in solidarnosti.
Terminološka
Fantomski ribolov
Vsako leto se v morju izgubi ali namenoma odvrže več sto tisoč ton ribolovne opreme, med katero so tudi ribolovne mreže. Morske živali se vanje zapletajo in posledično poginejo, zato zanje predstavljajo veliko nevarnost. Odvržena oz. izgubljena mreža, če je nihče ne odstrani, plava po morju in lovi živali, s tem pa povzroča škodo morski favni. Angleško poimenovanje za to mrežo je ghost net , za ribiško opremo ghost gear , za pojav pa ghost fishing . Med slovenskimi poimenovanji za pojav smo našli izraz fantomski ribolov , za vrsto opreme fantomska ribolovna oprema in izgubljena ribolovna oprema , za mrežo pa fantomska mreža in mreža duh . Katero poimenovanje za tovrstni pojav, ribiško opremo in mreže bi bilo v slovenščini najustreznejše?
Vsako leto se v morju izgubi ali namenoma odvrže več sto tisoč ton ribolovne opreme, med katero so tudi ribolovne mreže. Morske živali se vanje zapletajo in posledično poginejo, zato zanje predstavljajo veliko nevarnost. Odvržena oz. izgubljena mreža, če je nihče ne odstrani, plava po morju in lovi živali, s tem pa povzroča škodo morski favni. Angleško poimenovanje za to mrežo je ghost net , za ribiško opremo ghost gear , za pojav pa ghost fishing . Med slovenskimi poimenovanji za pojav smo našli izraz fantomski ribolov , za vrsto opreme fantomska ribolovna oprema in izgubljena ribolovna oprema , za mrežo pa fantomska mreža in mreža duh . Katero poimenovanje za tovrstni pojav, ribiško opremo in mreže bi bilo v slovenščini najustreznejše?
Terminološka
Hodljivost
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 87
Dostopnost