Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
Celotno geslo Vezljivostni G
dušíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ovirati, onemogočati koga/kaj
Kašelj ga duši.
2.
kdo/kaj zadrževati kaj
/Na silo/ si je dušil bolečino (v sebi).
3.
kdo/kaj jakostno zmanjševati kaj
Ropotanje strojev je dušilo besede.
4.
kdo kuhati kaj v pokriti posodi z majhno količino vode in maščobe kaj
/Nepriporočljivo/ je dušiti meso ali zelenjavo v aluminijasti posodi.
5.
iz radiotehnike kdo/kaj jakostno in vidno zmanjševati kaj
Dušil je televizijsko sliko.
Celotno geslo Vezljivostni G
igráti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.
2.
kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).
3.
kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.
4.
kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.
5.
čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.
6.
čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).
7.
čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.
8.
iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.
Celotno geslo Vezljivostni G
ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.
5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.
7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.
9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.
Celotno geslo Vezljivostni G
obésiti se na -im se na dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo/kaj naslanjati se na koga/kaj
/Zaradi stalnega pomanjkanja denarja/ se je /dobesedno/ obesila na stare starše.
Celotno geslo Vezljivostni G
odbíti od -bíjem od dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj odklonilno odstraniti koga/kaj od koga/česa
Izraz na njegovem obrazu jo je odbil od njega in nadaljnjega razgovora.
Celotno geslo Vezljivostni G
píhniti ga -em ga dovršni glagol, glagol ravnanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj narediti, reči kaj domiselnega
Ta pa ga vedno /nepričakovano/ pihne.
Celotno geslo Vezljivostni G
prijéti prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.
Celotno geslo Vezljivostni G
vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.
1.1.

/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.
Celotno geslo Vezljivostni G
asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
Celotno geslo Vezljivostni G
básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
Celotno geslo Vezljivostni G
bogatíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.
Celotno geslo Vezljivostni G
božičeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj praznovati božič
Vedno so ljudje božičevali doma.
Celotno geslo Vezljivostni G
bríti bríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).
Celotno geslo Vezljivostni G
cesarjeváti -újem nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot cesar upravljati
Tudi današnji potomec še vedno cesarjuje.
Celotno geslo Vezljivostni G
cijáziti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).
Celotno geslo Vezljivostni G
čárati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.
Celotno geslo Vezljivostni G
čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.
Celotno geslo Vezljivostni G
dáviti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati koga/kaj
Davil ga je /z lastnimi rokami/.
Celotno geslo Vezljivostni G
diferencírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Pospešen ekonomski razvoj /vedno bolj/ diferencira družbo /na zelo bogate in na zelo revne/.
2.
iz matematike kdo iz prvotnega stanja odvajati kaj , tako da kaže na spremembe prvotnega stanja
Diferencira funkcijo.
Število zadetkov: 129