Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zagəníti, -gánem, vb. pf. einbiegen, umbiegen, Fr.-C., Z.; lepo zaganjena veja, ein schön geschwungener Ast, Šol.
SSKJ²
zahrstéti -ím dov. (ẹ́ í)
dati kratke, rezke glasove: zahrstel je sneg in srnjaček je izginil v gozdu; suha veja je zahrstela; brezoseb. pod nogami mu je zahrstelo
Pravopis
zahrstéti -ím dov. zahrstênje (ẹ́ í) Suha veja je zahrstela; brezos. zahrsteti komu Pod nogami mu je zahrstelo
SSKJ²
zapogníti -pógnem tudi -pôgnem dov. (ī ọ́, ó)
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogniti vogal lista, rjuhe; dvakrat zapogniti rob; zapogniti navznoter / zapogniti pločevino
2. narediti, povzročiti, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogniti: zapogniti poganjek rastline; polkrožno zapogniti
    zapógnjen tudi zapôgnjen -a -o:
    zapognjena rjuha; zapognjena veja
    ●     miza z zapognjenimi nogami ukrivljenimi
Pleteršnik
zapógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. ein-, umbiegen, zubiegen: list v knjigi z., vzhŠt.-C.; lepo zapognjena veja, ein schön geschwungener Ast, Šol.
SSKJ²
zapókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratke, močne glasove: včasih je zapokala suha veja / ko se je vzravnal, so mu zapokali sklepi; brezoseb. stresla sta si roki, da je kar zapokalo / od časa do časa so zapokale puške streli iz pušk
// povzročiti kratke, močne glasove: zapokal je s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: voznik je zapokal z bičem
2. začeti streljati: lovci so zapokali; brezoseb. navsezgodaj je zapokalo
SSKJ²
zaprasketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
začeti prasketati: kmalu je zaprasketal ogenj / ekspr. okoli njih so zaprasketali streli iz pušk
// dati kratke, rezke glasove: goreča veja je kdaj pa kdaj zaprasketala / pod podplatom je včasih zaprasketala suhljad
Pleteršnik
zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče-Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.
Pleteršnik
zatikȃvka, f. = veja, ki se zatika po travnikih tam, koder ne smejo ljudje hoditi, Dol.
Celotno geslo Frazemi
zatískanje Frazemi s sestavino zatískanje:
zatískanje očí pred čím
Pleteršnik
zavẹ̀j, -vẹ́ja, m. = zamet, die Windwehe, Jan.
Celotno geslo Frazemi
zelèn Frazemi s sestavino zelèn:
bíti zelèn od zavísti, čákanje na zelêno lúč, čákati na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti zelêno lúč za kàj, dočákati zelêno lúč za kàj, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, izgubiti kàj za zelêno mízo, povzpéti se na zelêno vêjo, príti na zelêno vêjo, prižgáti zelêno lúč za kàj, sésti za zelêno mízo, splézati na zelêno vêjo, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, za zelêno mízo, zelèn od jéze, zelèn od zavísti, zelêna celína, zelêna míza, zelêno zlató, zlésti na zelêno vêjo
Celotno geslo Frazemi
zlésti Frazemi s sestavino zlésti:
zlésti na zelêno vêjo, zlésti pod kóžo [kómu], zlésti pod odêjo
Geografija
zóogeografíja -e ž
SSKJ²
žágati -am nedov. (ȃ)
1. s potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom
a) delati kose, dele: žagati les, marmor, železo; žagati ploh; žagati z motorno žago; ročno žagati / žagati sneg z vrvjo / žagati drevesa, drogove z žaganjem podirati; žagati veje ob deblu z žaganjem odstranjevati
b) oblikovati, delati: žagati deske, letve / žagati drva z žaganjem pripravljati
2. ekspr. premikati lok sem in tja: violinist žaga po strunah / žagati violino, na violino premikajoč lok igrati
3. slabš. monotono igrati: orkester je žagal; violina žaga / žagati simfonijo, skladbo
4. oglašati se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se glasovi: kobilice, škržati žagajo / nekje žaga sinička
5. ekspr. rezko, monotono smrčati: če leži na hrbtu, žaga; sosed na postelji je celo noč žagal
6. pog. prizadevati si odstaviti, odpustiti koga: žagati direktorja / žagati vlado
● žagati komu stolček ogrožati komu službeni položaj; nar. žagati vodo črpati s premikanjem ročaja črpalke; pog. take žaga, da se valjamo od smeha pripoveduje take šale; ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ob sobotah ne žagamo ne opravljamo žagarske dejavnosti, žagarskih storitev
♦ etn. babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj
    žagajóč -a -e:
    žagajoča pesem škržatov
    žágan -a -o:
    žagana veja
    ♦     les. žagani furnir furnir, izdelan z žaganjem; žagani les les, izdelan z žaganjem hlodovine
Celotno geslo Frazemi
žágati Frazemi s sestavino žágati:
žágati si vêjo, na katéri kdó sedí
Celotno geslo Etimološki
žézlo -a s
Število zadetkov: 357