Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
etáža -e ž (ȃ)
1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju
2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah
♦ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema
SSKJ²
frfráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak
2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave
3. frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala
4. zastar. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati
SSKJ²
fródelj -dlja m (ọ́)
nar. zahodno posušene mlade veje z listjem za krmo; vejnik: leskov frodelj; frodelj za koze
SSKJ²
gíbati -ljem tudi -am nedov., tudi gibála (ī)
1. star. delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje
● ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči
2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško
    gíbati se 
    1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami
    // spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru
    2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino
    // knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike
    3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset evrov za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem
    // publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov
    gibajóč -a -e:
    gibajoča sila; gibajoče se ustnice
SSKJ²
gnáti žênem nedov., stil. ženó (á é)
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko; veter žene jadrnico; voda žene mlinsko kolo; elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso kosil; ribiči so krepko gnali vesla veslali / ekspr. burja žene oblake, valove
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gnal konja; ekspr. gnal je avto proti morju; nepreh. z vso silo je gnal; ekspr. gnala sta se, da se je kadilo za njima / sivi oblaki so se gnali od juga / ekspr. sovražnika smo gnali noč in dan preganjali, zasledovali
2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: gnati živino na pašo, v planino / oče je gnal vola na semenj; gnati kravo k biku / ekspr. videl je, kako so jih gnali na morišče
3. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: k tebi ne pridemo delat, ker nas preveč ženeš; celo otroke ženejo k težkemu delu; gnal ga je od jutra do večera
// delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: glad žene ljudi v obup; ne vem, kaj jih je gnalo v smrt / radovednost, strast, želja jo je gnala naprej; pojdi, kamor te srce žene / brezoseb. zločinca žene na kraj zločina
4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: ženske so gnale svoj očenaš / godci ves čas ženejo isto melodijo / zmeraj žene (eno in) isto
5. delati brste; brsteti: drevje že žene; kal žene / veje na stari češnji ne ženejo več
// v zvezi z v razvijati se, rasti: ajda žene v cvet; žita ženejo v klas
● ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. gnati vik in krik zelo se razburjati za kaj; star. sosed je gnal vso stvar na pravdo predal sodišču, tožil; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš
♦ agr. drevje žene v les bujno raste, a malo rodi; med. bolnika žene na blato, na vodo prepogosto si mora izpraznjevati črevesje, mehur
    gnáti se ekspr.
    1. izredno si prizadevati za kaj: gnal se je brez oddiha, da bi preživel družino; gnati se z delom, učenjem; preveč se ženeš; za doto se ne bom gnal
    2. s težavo hoditi, se premikati: drug drugega sta podpirala in se gnala proti domu; utrujeno so se gnali naprej
    ženóč -a -e:
    mimo so hodili kmetje, ženoč živino na semenj
    gnán -a -o:
    sneg, gnan od burje; žival, gnana od nagona samoohranitve
    ♦     teh. gnano kolo kolo, ki ga kdo ali kaj žene; mehanično, ročno, strojno gnana naprava
SSKJ²
gòl3 gôla -o tudi -ó [gou̯] prid. (ȍ ó)
1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje
// ki je brez vegetacije: pred nami se je razprostiral gol svet; gole skale; gola zemlja / reber je bila še čisto gola
2. ki je brez obleke ali deloma pokrit z obleko: imela je gole roke in gol vrat; kipi golih boginj; nav. ekspr. klečati na golih kolenih; golo telo / biti gol; gol do pasu / obuti čevelj na golo nogo
// na katerem ni blazine, podloge: ležišče je imel na goli klopi / ekspr. sedeti na golih tleh
3. ki je brez opreme, okraskov: stene so bile popolnoma gole / okno je bilo brez zavese, golo / ekspr. dobil je le golo sobo
4. ekspr. ki je brez česa drugega: podal je golo analizo; to so le gole številke; naštevati gola dejstva / vse skupaj je gola formalnost / rešil si je le golo življenje / storiti kaj iz gole hudobije, nevoščljivosti
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vse skupaj je gol nesmisel; to je gola laž; kar sem povedal, je gola resnica; po golem naključju ga je našel
● ekspr. obrali so jo do golih kosti prav vse so povedali o njej; branil se je z golimi rokami brez pripomočkov; to se ne vidi z golim očesom s prostim očesom; je gol ko ptič je brez kakršnegakoli imetja
♦ bot. goli cvet cvet, ki je brez cvetnega odevala; elektr. goli vodnik vodnik, ki je brez izolirne prevleke; teh. gola elektroda elektroda brez mineralne obloge
    gôlo tudi goló prisl.:
    golo obrit obraz
    gôli -a -o sam.:
    ekspr. po goli ga je našeškal po goli zadnjici; do golega obžrto drevje; ostriči do golega; sleči se do golega
    ♦     gozd. sečnja do golega, na, v golo da ne ostane nobeno drevo
SSKJ²
golíti -ím in gólim nedov. (ī í, ọ́)
odstranjevati dlake, perje: goliti prašiče; kokoši, ptiči se golijo / sekali so veje in golili debla belili, lupili
    golíti se 
    menjavati dlako: krava se goli
SSKJ²
golôten -tna -o prid. (ó)
zastar. gol3: golotne veje / napol golotna ženska
SSKJ²
góst2 -a -o tudi -ó prid., gostêjši (ọ̑ ọ́)
1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
// nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema
3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami
4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne
5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke
    gósto in gostó prisl.:
    gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
    gósti -a -o sam.:
    nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi; po gostem mu je pisal pogostem
SSKJ²
gostolíst -a -o prid. (ȋ ī)
knjiž. gostolisten: gostoliste veje
SSKJ²
gostovêjnat -a -o prid. (ȇ)
ki ima goste veje: gostovejnato drevo
SSKJ²
grábljice -ljic ž mn. (á ȃ)
manjšalnica od grablje: s seboj je vzela motiko in železne grabljice / grabljice v vodi so zadrževale listje in veje
SSKJ²
grása -e ž (á)
gozd. veje iglavcev za pokrivanje (oglarske) kope:
SSKJ²
gŕča -e ž (ŕ)
1. trdi del veje, ki je ostal v deblu, lesu: deska ima grče; pipa iz bezgove grče; okrogla grča; grča v polenu; mož je trden kot gabrova grča
♦ les. izpadajoča ali mrtva grča; vrasla ali živa grča
// anat. izboklina na kosti: čelnična, sednična grča
2. ekspr. krepek, trden človek: ti si še grča; je prava kmečka grča / kot nagovor kako je s teboj, stara grča
3. nar. koroško trebušasta posoda za pijačo: glinasta grča / povabil jih je na grčo mošta
SSKJ²
gúgati -am tudi -ljem nedov. (ū)
premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila
♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi
    gúgati se
    ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej
    gugáje :
    gugaje zibko, je zaspala
    gugajóč -a -e:
    peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu
SSKJ²
hlád -a tudi -ú m (ȃ)
1. zmerno nizka temperatura: čutiti hlad; jutranji, večerni hlad; prijeten hlad; razgret konj je podrhtaval od hlada / hlad cerkve / postaviti jed na hlad na hladno; iti v hladu, star. za hlada v tistem delu poletnega dne, ko je prijetno hladno; ležati v hladu na prijetno hladnem prostoru, mestu, navadno na prostem / hlad piha, veje hladen veter, zrak
2. nav. ekspr. zadržanost, neprijaznost: v očetovem glasu je bilo čutiti hlad; hlad njegovega odgovora ga je močno prizadel / v dvorani je zavladal mrtvaški hlad / publ. neonski hlad modernega sveta
SSKJ²
hójevje -a s (ọ́)
jelov gozd: v hojevju je bilo še sredi dneva temačno / enakomerno valovanje hojevja jelovega drevja
// jelove veje: ležišče si je pripravil iz smrečja in hojevja
SSKJ²
hrestáti -ám in hréstati -am nedov. (á ȃ; ẹ̄ ẹ̑)
dajati kratke, rezke glasove: suhe veje hrestajo / sneg je hrestal pod koraki
SSKJ²
hreščáti -ím nedov., hrêšči in hréšči; hréščal in hrêščal (á í)
1. dajati kratke, rezke glasove: suhe veje se lomijo in hreščijo; brezoseb. povsod je hreščalo in pokalo / ekspr. vrata so hreščala, ko jih je odpiral zelo škripala / stopali so previdno, da pesek ne bi hreščal pod nogami
// dajati nečist, s šumi pomešan glas: harmonika, lajna hrešči; brezoseb. v radiu že spet hrešči
2. oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi: vrane hreščijo / ekspr. igral je na kitaro in zraven hreščal hreščeče, hreščavo pel
    hreščé :
    veja se je hrešče odlomila; kolesje stroja se je hrešče ustavilo
    hreščèč -éča -e:
    hreščeč glas; hreščeča harmonika; hreščeče stopinje na pesku; prisl.: hreščeče peti, se zasmejati
SSKJ²
hrstljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo hrstati: suhe veje hrstljajo / zapečen kruh hrstlja pod zobmi
Število zadetkov: 764