Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
odkréhniti -em tudi odkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
ekspr. odlomiti, odtrgati: vihar je odkrehnil vrhove smrek; veja se odkrehne / zamahnil je z vso silo in odkrehnil toliko ledu, da so dereze prijele odbil
    odkréhniti se tudi odkrêhniti se nar.
    odkašljati se: kmet se je odkrehnil in glasno požrl slino (C. Kosmač)
    odkréhnjen tudi odkrêhnjen -a -o:
    odkrehnjene veje
SSKJ²
odmíkati -am nedov. (ī ȋ)
1. spravljati z določenega mesta, položaja: odmikala je predmete in brisala prah; odmikali so veje, da so lahko hodili / počasi, z obema rokama je odmikal pokrov; odmikati zapah / plug je odmikal sneg odstranjeval
// spravljati iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: zaradi vlage odmikati pohištvo od sten; odmikati in primikati predmet k brusu; otrok se je boječe odmikal / ladja se odmika od obale oddaljuje / škripanje čevljev se je odmikalo postajalo bolj oddaljeno; pren. odmikati se od cilja
2. s spremembo mesta, položaja dosegati, da ne pride do prijema, dotika: odmikati obraz, roko
    odmíkati se navadno v zvezi z od
    postajati drugačen po lastnostih, značilnostih: nova umetnostna smer se je začela odmikati od realizma / njegove zgodbe se odmikajo od resničnega življenja
    // prenehavati (popolnoma) vztrajati pri čem, (popolnoma) upoštevati kaj: odmikati se od norm, stališč
    ●     ekspr. tu se besedi pomensko odmikata razlikujeta; ekspr. sneg se je vsak dan odmikal segal manj nizko v dolino; ekspr. odmikati se od vsakdanjega življenja prenehavati se zanimati zanj
    odmikajóč -a -e:
    odmikajoče se vozilo
SSKJ²
odmréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., odmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ)
1. priti v stanje, ko prenehajo življenjski procesi v delu organizma: celice odmrejo; korenine, listi odmrejo; odmrle so mu roke in noge
2. ekspr. prenehati obstajati: v teh rekah je življenje skoraj v celoti odmrlo / nekatere funkcije države so odmrle; marsikatero prijateljstvo odmre
● ekspr. odmreti svetu, za svet prenehati se zanimati za ljudi, dogajanje v svetu, življenju
3. zastar. umreti, pomreti: vsi domači so mu odmrli; oče mu je odmrl pred letom
♦ polit. država odmre izgubi značilnosti politične sile nad družbo
    odmŕl -a -o:
    odmrli deli rastlin; odžagati odmrle veje; noge je imel kakor odmrle
    ♦     čeb. odmrla čebelja družina
SSKJ²
odrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem odstraniti: odrezati grozd, palico; odrezati vejo od drevesa; odrezati z nožem, škarjami; kakor bi odrezal, ga je minil ves strah zelo hitro / odrezali so mu nogo kirurško odstranili / kot podkrepitev: raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal; glavo mi lahko odrežeš, če ni res
// z rezanjem odstraniti del česa: kol je predolg, treba ga bo odrezati; odrezati peclje rožam / dati odrezat plašč
// z rezanjem ločiti od večje količine: odrezati več kosov blaga; odreži toliko masla, kolikor ga potrebuješ / odrezal mu je kruha in mesa
2. nav. ekspr. onemogočiti dostop do kakega območja, kraja, vzdrževanje zvez z njim: z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja; nasprotnikovo ladjevje jih je odrezalo od kolonij; zapadli sneg jih je popolnoma odrezal od mesta / publ. odrezati dovoz, umik onemogočiti ga z nadzorovanjem poti
3. ekspr. nenadoma prenehati govoriti, igrati: muzikanta sta odrezala / hipoma so odrezali pogovor / dovolj je za nocoj, je odrezal in vstal
// ustaviti, prekiniti: na kratko je odrezal njegov napad; to je rekel, da bi odrezal njegovo pripovedovanje
4. publ. opraviti, uspeti: pretvarjal se je, da bi pri njem bolje odrezal; ne vemo, kako bomo v gospodarstvu odrezali drugo leto / pri medu je dobro odrezal dosti ga je pridelal; dosti je iztržil zanj; še slabše bi odrezal, če bi najel drugega še bolj neugodno bi bilo
● ekspr. po tej pogodbi so državi odrezali precejšen kos ozemlja vzeli; ekspr. v službi so ga odrezali odstavili s položaja, onemogočili; publ. kot predavatelj je še kar odrezal se je še kar odrezal
    odrézati se ekspr.
    1. pokazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost; izkazati se: domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal / nekatere občine se pri dajanju prispevkov niso odrezale jih niso dale dosti
    ●     ekspr. darovalec se je (dobro) odrezal dal je veliko, drago darilo
    2. na kratko, učinkovito odgovoriti: ne bi mislil, da se zna tako odrezati; vprašanje ga ni spravilo v zadrego, mojstrsko se je odrezal / kar sami povejte, saj ste dovolj učeni, se je odrezal fantič
    odrézan -a -o:
    zaradi poplave odrezani predeli; biti odrezan od sveta; odrezane veje; prisl.: odrezano odgovoriti, reči; odrezano je utihnil
SSKJ²
odrezováti -újem nedov. (á ȗ)
z rezanjem odstranjevati del česa: odrezovati suhe veje / odrezoval je najlepše kose mesa
● ekspr. rečica odrezuje vas od polja loči
    odrezováti se ekspr.
    na kratko, učinkovito odgovarjati: zmeraj se je lakonično odrezoval
SSKJ²
odrívati -am nedov. (í)
1. s sunki spravljati iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: miril je poskakujočega psa in ga odrival; odrivati napadalca / plavalec odriva vodo; pren. odrivati težko misel, spomine
// s sunki, rinjenjem spravljati iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: drugi prašiči so ga odrivali od korita; odrivati ljudi od vrat
// s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: odrivati vrata s hrbtom / para odriva pokrovko / vojaki so začeli odrivati čakajoče / kadar so čakali v vrsti, so njega vedno odrivali / plug odriva sneg s ceste odstranjuje
2. nav. ekspr. spravljati koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: odrivati ženske iz javnega življenja / ceneni romani odrivajo dobro literaturo
// ovirati koga v prizadevanju za dosego določenega mesta, položaja: fevdalci so odrivali meščane; drugim dajejo prednost, njega pa odrivajo / povsod ga odrivajo zapostavljajo
3. nar., navadno z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času; odlagati: odrivati delo na naslednji dan; odrivati poroko
● ekspr. težko delo je odrival ni hotel težko delati
    odrívati se
    s sunkom ob podlago se oddaljevati od nje: skakalec se dobro odriva; odrivati se od tal / odrivati se s smučarskimi palicami
    odriváje :
    prodiral je dalje, z rokami odrivaje veje
    odrivajóč -a -e:
    vsi so silili naprej, odrivajoč drug drugega
    odrívan -a -o:
    biti zaničevan in odrivan; pri volitvah je zmagala prej odrivana stranka
SSKJ²
odsekávati -am nedov. (ȃ)
s sekanjem odstranjevati: odsekavati veje
SSKJ²
odštéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. zmanjšati vsoto za določen znesek: odšteti stroške od vsote / tekmovalcu so odšteli pet točk
// mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odšteti devet od sto
2. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: odštel mi je deset tisoč; odšteti denar na mizo / pog. odšteti denar na roko neposredno izplačati / aro mu je že odštel
// od večje količine s štetjem določiti, ločiti določeno manjšo količino: odšteti deset kapljic zdravila / štel je udarce ure in ko je odštel šestega, se je pomiril
3. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada; izplačati: odšteti hčeri doto; prigovarjali so mu, naj si da odšteti svoj del dediščine
// nav. ekspr. plačati: odšteti carino / koliko si pripravljen odšteti za njegovo delo; za najemnino odšteje vsak mesec petsto evrov
4. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti; izvzeti: njega je treba pri tem odšteti / če odštejemo ta neprijetni dogodek, je prireditev lepo uspela; otrok je zdrav, če odštejemo majhne prehlade
● pog., ekspr. odšteti jih komu s palico natepsti, pretepsti ga; pog., ekspr. odštejte mu jih petnajst dajte mu petnajst udarcev
    odštévši zastar.:
    odštevši denar, se je umaknil; ves les – odštevši veje – so koristno uporabili
    odštét -a -o:
    stroški so že odšteti
SSKJ²
odžágati -am dov. (ȃ)
1. z žaganjem odstraniti: odžagati veje / ekspr. pri vojakih je izdiral zobe in tu in tam odžagal kako nogo kirurško odstranil
2. ekspr. odstaviti, odpustiti: direktorja so odžagali / odžagali so več delavcev
    odžágan -a -o:
    odžagana veja
SSKJ²
ogróden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ogrodje: ogrodni elementi
♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa
SSKJ²
okléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje
// pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst
2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd
3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil
    okléščen -a -o:
    okleščene veje; okleščeno deblo, drevje
SSKJ²
okléšček -čka m (ẹ̑)
okleščen kos veje ali tanjšega debla: vrgla mu je oklešček pod noge; udaril ga je z okleščkom / okrog posekane smreke ležijo okleščki
SSKJ²
okosmatíti -ím dov., okosmátil (ī í)
narediti kaj kosmato: okosmatiti tkanino / ekspr. ivje je okosmatilo veje
    okosmatèn -êna -o:
    okosmateno blago
SSKJ²
okrájen -jna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na okraj
a) okrajni organi / okrajna konferenca / okrajni ljudski odbor prva leta po 1945 organ državne oblasti v okraju; okrajni narodnoosvobodilni odbor med narodnoosvobodilnim bojem narodnoosvobodilni odbor v okraju / okrajne meje
b) v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji: okrajni glavar, načelnik; okrajni zdravnik uradno določen zdravnik, ki nadzoruje določene naloge, obveznosti zdravnikov v okraju
c) okrajni šolski svet
2. zastar. obkrajen: okrajne veje / imeti oblast v mestu in okrajnih vaseh okoliških
SSKJ²
óljčevje -a s (ọ̄)
knjiž. oljkove veje: nalomiti oljčevje
// oljčni nasad: griči z oljčevjem
SSKJ²
ometáti5 oméčem dov., omêči omečíte; omêtal (á ẹ́)
1. enakomerno nanesti malto na zid: hišo so že ometali; ometati s cementno malto / ometati zid
2. star. obmetati: otroci so ga ometali z blatom / veje so ga ometale s cvetjem
    ometán -a -o:
    ometan strop, zid; hiša je že ometana
SSKJ²
opulíti in opúliti -im dov. (ī ú)
nav. ekspr. odstraniti perje; oskubsti: opuliti kokoš
// odstraniti manjše dele s česa sploh: odlomil je vejico in jo opulil
    opúljen -a -o:
    opuljena gos; veje lipe so čisto opuljene
SSKJ²
órglati -am nedov. (ọ̑)
igrati (na) orgle: zna orglati / orglati na koncertu; pren., ekspr. veter je orglal skozi veje
SSKJ²
oskórjiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda
♦ gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati
    oskórjiti se bot.
    dobiti skorjo: deblo se oskorji
    ♦     med. rana se je oskorjila na njej se je naredila krasta
    oskórjen -a -o:
    oskorjena rana; oskorjeno deblo
SSKJ²
osmúkati -am tudi osmúčem dov. (ú)
s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukati jagode, ribez; osmukati liste z vej / martinček si osmuka kožo, ko se plazi skozi grmovje
// s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: osmukati lan, stebla / ekspr. veter je osmukal drevesa
● ekspr. videti je, da ga hočejo popolnoma osmukati izrabiti, izkoristiti
♦ rib. osmukati drstnice iztisniti iz njih ikre in mleček
    osmúkati se ekspr., v zvezi z ob
    na rahlo podrgniti se: pes se ji je osmukal ob noge
    osmúkan -a -o:
    ostanek osmukane kože; osmukane veje; osmukano brinje
    ●     ekspr. domov se je vrnil čisto osmukan brez denarja
Število zadetkov: 764