velik vrč
PRIMERJAJ: vrčin
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
vreden -dna prid. vreden, tj. 1. cenjen: Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen: EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si: nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se: ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
Pleteršnik
vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel (geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.-Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.-Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; (pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.-C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
Svetokriški
vroč -a prid. vroč: kir bò takorshen velik, inu urozh im. ed. m demm, de gorezhe ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe rod. ed. ž naturæ ǀ primit urozhe tož. ed. s, inu merslu shelesu ǀ ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha im. dv. m ǀ obudi v' njemu te vrozhe tož. mn. ž hude shelje
Pleteršnik
Svetokriški
vselej prisl. vselej, vedno: ſe je pofliſsal vſelej volo Boshijo dopolniti ǀ vſelej Bug je s'nami kakor mij s'Bugam ǀ on je vſelei Mashnike saurashil ǀ uſelej ſe je v' ſpuvidi obtoshila, de hude nezhiſte miſly, inu shelje imà ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil ǀ Lete molitve velik nuz je skuſil uni Sholner, kateri je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil, kadar je shal zhes britof sa dushe tamkaj pokopane ǀ vſeleje naſho pejſsim pejla
Vorenc
vseli prisl., largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſeli jeṡik tezhe
Svetokriški
vstati -anem dov. 1. vstati: kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati nedol. ǀ kadar Slon pade nemore ſam od ſebe gori vſtati nedol. ǀ kadar bote bolni, inu ſtari vaſs bodò mogli drugi noſsit, ali pak nebote mogli s'poſtele vſtati nedol. ǀ sa volo teshke bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati nedol. ǀ en hishni Gospodar imà ta pervi uſtati nedol., te druge podvisat kroh ſi shlushit ǀ trikrat, inu shterikrat eno nuzh morem gori vstati nedol., inu doijti ǀ Dolshan ſi G: Boga vſelej sahvalit, kadarkuli ti od mise vſtanesh 2. ed. ǀ zhe na ta ſtrashni glaſs ſe neprebudish, inu is postele tvoje hudobnoſti neustanesh +2. ed. ǀ vſtane 3. ed.; leshe, nihdar nevidim de bi molila ǀ Kakor ſe dan perkashe, uſtane 3. ed., ter gre damu ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta 3. dv. ǀ kadar vſtanete 2. mn. doli pokleknite vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte ǀ s'ſmejham od mise vſtaneio 3. mn., inu vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ ty mertvi is grobou uſtaneio 3. mn. ǀ Vſtani vel. 2. ed. gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ vſtanimo vel. 1. mn., inu Boga sahvalimo ǀ Vſtanite vel. 2. mn. gori mertui, inu pridite h'ſodbi ǀ Christus je bil od ſmerti gori vſtal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vstal del. ed. m, inu je kruh sameſil ǀ Kadar je bil od smerti ustal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala del. ed. ž, lepu ſe je oblekla, inu per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala ǀ veliku ſmertnikou, kateri ſo mertvi leshali, ſo gori vſtali del. mn. m ǀ dushe, katere tudi is groba teh grehou skuſi pravo grevingo, inu ſpuvid ſte gori vſtale del. mn. ž 2. nastati, pojaviti se: ena velika fortuna ima na morij vſtati nedol., kar prezei vſtane 3. ed., ter je hotela ta zholn pokriti ǀ na naglom en velik vejter vſtane 3. ed. inu hishna vrata sapre ǀ en punt uſtane 3. ed. zhes Krajla, ga otſtavio ǀ de en hrup mej ludmij nevſtane +3. ed. ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht, resbitem zholnizhu ſe pelali, ter bi en velik veiter vſtal del. ed. m ǀ ena velika fortuna je bila vſtala del. ed. ž na mory ǀ velika lakota je bila uſtala del. ed. ž
Besedje16
Besedje16
Besedje16
Vorenc
vukodlak (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki [Vorenc] Vukodlak [Pohlinov pripis k besedi Ris; Verant.42: Gigas, Rüſs, Held, Vukodlak]
Pleteršnik
Svetokriški
zadobiti -im dov. dobiti, pridobiti, zaslužiti: Po tem poti tega terplaina imamo hodit zhe hozhemo ta nebeski lon sadobiti nedol. ǀ nam je ſapovedal skuſi taiſte si ſadobiti nedol. gnado Boshjo ǀ ty Pametni pak ſe pofliſſaio enu dobru imè sadobit nedol., inu ohranit ǀ ta vezhni shveplenskiogin ſi ſadobish 2. ed. ǀ Veliku tedaj je leshezhe na jeſiku, s' katerem zhlovek smert, ali leben ſi sadobi 3. ed. ǀ skuſi eno prauo grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj 3. ed. ǀ Enu maihinu dobru dellu, ena ſama ſveta miſſu, inu shejlje ſadobj 3. ed. en velik lon per Bugu ǀ ſe ſpovej, gnado boshio ſodobi 3. ed., inu dusho skuſi greh umorieno ſupet oshivi ǀ po taiſti vash leben pelite, de tu nebesku veſſelje sadobite 2. mn. ǀ De bi jest ſi sadubil del. ed. m vezh slatà, inu ſrebra Kakor Themiſtokles ǀ she na drugem ozheſsu pogled je ſadubil del. ed. m ǀ imash, tedaj tudi imash umreti mej hudizhy tvoymi priatily, ter v' pakli prebivat kakor v' tvoim laſtnem meiſti, kateru ſi sashlushil, inu sadobil del. ed. m s' tvoim greshnem diainom ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila del. ed. ž ǀ kulikajn ſo ony sa vasho volo terpeli, de vam ſo blagu sadobili del. mn. m ǀ Oh vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile, od vezhne ſmerti ſe reſhile, inu ta vezhni leben sadobile del. mn. ž ǀ S'Kusi rojstvu pak Marie Divize ſo bile spet nijh zhast ſi sadubile del. mn. ž
Pleteršnik
zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.
Svetokriški
Svetokriški
zakopati -pljem dov. zakopati: ſe bere od shtrauſa, de ima to naturo, kadar ſleshe ſvoje jejza, taista sakople 3. ed. v'pejſik (I/2, 160) zakopati se zakopati se: Vy bi djali de je en velik norz, kadar bi vidili, de edn ſam od ſebe veno gorezho pezh ſe hozhe sakopat nedol. (V, 170) okoli in okoli se zakopati vkopati se v rove pri obleganju mesta: de bi 30000. Serzhnih Turkou mogli premagat, kateri okuli, inu okuli ſe ſò sakoppali del. mn. m (IV, 162)
Pleteršnik
(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
Vorenc
zali prid., F4, autolycus, en velik, ali ẛali tat; dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe; insignis, imenitin, ẛaali; potatores, ṡali pyvzi, pyanzi
Vorenc
zalo prisl., F13, luculentus, -a, -um, ſylnu jaſſen, ṡalu jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik; mirificiſsimus, -a, -um, cilu, ſylnu, ṡalu, prezhudnu; nimis, nimium, prevezh, ṡlú, ṡalu; peracer, -ris, -cre, ṡalu bridèzh, kiſſil, oſter; peramare, ṡalu lubiti; perantiquus, -a, -um, cilú ſtar, ṡalu ſtar; perappositus, -a, -um, ṡalu leṡhèzh, perſtavin, perſtavlen; perastutus, -a, -um, ṡalú ſhegou, inu pregnán, cilu kunṡhtin; perceler, cilú, inu ṡalu hiter; performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu ſtraſhán; permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu zhudin; perquam, ṡalu; perquam bonus, ṡalu dober, cilu dober, ſylnu dober
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 27
- 28
- 29
- 30
- 31
- 32
- Naslednja »
Število zadetkov: 625
Dostopnost