Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dúlar -ja m (ȗ)
zastar. votlina, navadno v skalah: ptiči so se poskrili po dularjih in gošči
♦ 
zool. črni dular srednje velika ptica selivka, po hrbtu črne, po trebuhu bele barve, Squatarola squatarola; severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Charadrius morinellus
SSKJ²
háriš in haríš -a m (ȃ; í)
star. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec2, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša
SSKJ²
hrástar -ja m (ȃ)
nar. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec2, hrestač: iz trave se oglaša hrastar
SSKJ²
hrestáč -a m (á)
zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku
SSKJ²
kósec2 -sca m (ọ̑)
zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: v detelji je hreščal kosec
SSKJ²
planínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na planino:
a) planinska paša; planinska sirarna
b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije
2. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj:
♦ 
bot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaëtos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris
SSKJ²
štórklja -e ž (ọ̑)
1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja
 
evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec
 
zool. bela, črna štorklja
2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja

Slovenski pravopis

Pravopis
ríba -e ž (í)
1. ujeti tri ~e; morske ~e; ~ selivka; biti rojen v znamenju rib; snov. kilogram goveje ~e; neknj. pog. postreči z ~o z ribami
2. člov., nardp. ~ faronika; poud. velika ~ |vpliven človek|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
kósec2 -sca m
zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasompojmovnik
SINONIMI:
star. hariš, nar. hrastar, zool. hrestač, nar. strgar
GLEJ ŠE: ptica
Celotno geslo Sinonimni
štórklja -e ž
velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogamipojmovnik
SINONIMI:
nar. štrk, ekspr. žabogolt
GLEJ ŠE: ptica, ptica

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
čaplja -e (čapla) samostalnik ženskega spola
velika dolgonoga in dolgovrata močvirska ptica selivka; SODOBNA USTREZNICA: čaplja, štorklja; danes čapljo dosledneje ločujemo od štorklje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
štorkljašˈtọːrkl’a -e ž
Število zadetkov: 12