dúlar -ja m (ȗ)
zastar. votlina, navadno v skalah: ptiči so se poskrili po dularjih in gošči
♦ zool. črni dular srednje velika ptica selivka, po hrbtu črne, po trebuhu bele barve, Squatarola squatarola; severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Charadrius morinellus
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
hrestáč -a m (á)
zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku
zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku
SSKJ²
kósec2 -sca m (ọ̑)
zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: v detelji je hreščal kosec
zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: v detelji je hreščal kosec
SSKJ²
planínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na planino:
a) planinska paša; planinska sirarna
b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije
2. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj:
♦ bot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaëtos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris
1. nanašajoč se na planino:
a) planinska paša; planinska sirarna
b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije
2. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj:
♦ bot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaëtos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris
SSKJ²
štórklja -e ž (ọ̑)
1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja
● evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec
♦ zool. bela, črna štorklja
2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja
1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja
● evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec
♦ zool. bela, črna štorklja
2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja
Slovenski pravopis
Pravopis
ríba -e ž (í)
1. ujeti tri ~e; morske ~e; ~ selivka; biti rojen v znamenju rib; snov. kilogram goveje ~e; neknj. pog. postreči z ~o z ribami
2. člov., nardp. ~ faronika; poud. velika ~ |vpliven človek|
1. ujeti tri ~e; morske ~e; ~ selivka; biti rojen v znamenju rib; snov. kilogram goveje ~e; neknj. pog. postreči z ~o z ribami
2. člov., nardp. ~ faronika; poud. velika ~ |vpliven človek|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
čaplja -e (čapla) samostalnik ženskega spola
velika dolgonoga in dolgovrata močvirska ptica selivka; SODOBNA USTREZNICA: čaplja, štorklja; danes čapljo dosledneje ločujemo od štorklje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 12
Dostopnost