Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zagnánost -i ž (á) ekspr. veliko navdušenje, vnema: njegova zagnanost ni popustila; delati z zagnanostjo; biti poln mladostne zagnanosti; zagnanost pri odkrivanju novega / delovna zagnanost
SSKJ
zahrúti -hrújem dov. (ú) nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta zahruje / bitka je zahrula
// ekspr. zakričati, zavpiti na koga: zahruti na otroka; jezno zahruti
SSKJ
zajéten -tna -o prid., zajétnejši (ẹ́ ẹ̄) ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnost
  1. a) glede na obseg, širino: zajeten moški; zajetno telo bika / zajeten vrat širok
  2. b) glede na prostornino: zajeten sod; zajetna košara
  3. c) glede na debelino: zajeten šop bankovcev; zajetna knjiga
  4. č) glede na premer: zajeten obseg
  5. d) glede na merljivo količino: zajeten kos mesa; zajeten kup / zajeten dnevni red obsežen; zajetna vsota denarja velika
SSKJ
zamíkati2 -am stil. -míčem dov. (ȋ) nav. 3. os. vzbuditi pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: zamikal ga je študij arheologije; zamikalo jih je življenje v naravi / roman je zamikal filmske scenariste / brezoseb., elipt. zamikalo jo je na ples
// ekspr. vzbuditi pri kom radovednost: knjiga me je zamikala že po opisu
SSKJ
zamŕza -e ž (ȓ) star. (veliko) sovraštvo: vzbuditi v kom zamrzo do koga
// odpor, velika nenaklonjenost: čutiti zamrzo proti določenim idejam
SSKJ
zaspánka -e ž (á) ekspr. ženska, ki (rada) veliko spi: ona je res prava zaspanka / kot nagovor zaspanke, vstanite
SSKJ
zavídati -am nedov. (í) čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi: vsi sosedje mu, star. ga zavidajo; zavidati komu srečo, uspeh; zavidati komu zaradi njegovih sposobnosti / zavidati komu za bogastvo
● ekspr. takega življenja mu nihče ne zavida zelo slabo živi; ekspr. ima tako ženo, da mu jo vsi zavidajo zelo dobro; zastar. zaradi storjene krivice zavidati koga sovražiti
    zavidajóč -a -e: gledali so ga, zavidajoč mu spretnost
    zavídan -a -o: od mnogih zavidana sreča
SSKJ
zavójnat -a -o prid. (ọ̑) ki ima veliko zavojev, ovinkov: ravne in zavojnate črte / zavojnate stopnice
SSKJ
zblázniti -im dov. (á ȃ) knjiž. spraviti v veliko zmedenost, v zmoto: s svojim govorjenjem ga je zblaznil
SSKJ
zdržljív tudi izdržljív -a -o prid., zdržljívejši tudi izdržljívejši (ī í) ki veliko zdrži, prenese: zdržljiv športnik; ta delavec je zelo zdržljiv / duševno, telesno zdržljiv človek / zdržljiv avtomobil; zdržljivo cvetje
SSKJ
zebú -ja m (ȗ) zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus
SSKJ
zjókati se tudi zjokáti se -am se, in zjókati se tudi zjokáti se zjóčem se dov., zjókajte se tudi zjokájte se in zjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: šel je ven in se zjokal; ob srečanju bi se skoraj zjokala; zjokati se od veselja, žalosti; krčevito, tiho se zjokati; zjokal se je kot otrok močno, brez obvladovanja
// zjokati se nad svojo usodo
SSKJ
zlôba -e ž (ó) želja, da se komu namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zloba ga je minila; šalo mu je vrnil brez najmanjše zlobe; to mu je prizadejal iz zlobe; z zlobo v duši mu je razkrival napake otrok
// zlobnost: spoznati zlobo ljudi; velika zloba paznikov
● ekspr. človek z zlobo v očeh z zlobnim izrazom
SSKJ
zlôben -bna -o prid., zlôbnejši (ó ō) ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben
// ki izraža, kaže zlobo: zloben izraz okrog ustnic; njegove oči so dobile zloben lesk; reči kaj z zlobnim nasmeškom; zloben pogled
// ki vsebuje zlobo: zloben namen; zlobna misel, pripomba
● on se tega ni spomnil ali, če sem malo zloben, ni vedel izraža neprimernost trditve; ekspr. ima zloben jezik rad zelo slabo govori o ljudeh, opravlja; ekspr. varovati se zlobnih jezikov opravljivcev
    zlôbno prisl.: zlobno namigovati na kaj; zlobno se posmihati
SSKJ
žílnat -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko izrazitih, izstopajočih žil: žilnata noga, roka
// ki ima žile: žilnat marmor
♦ bot. mrežasto žilnat list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil
SSKJ
živálen -lna -o prid. (ȃ) čeb. v katerem je veliko čebel: panj je živalen; živalna družina
SSKJ
žvárast -a -o prid. (á) pog. nekvaliteten zaradi veliko maščobe, mren, kit: žvarasta govedina; žvarasto meso
SSKJ
žvarovína in žvárovina -e ž (í; á) pog. nekvalitetno meso z veliko maščobe, mren, kit: samo žvarovino jedo; mesar mu je podtaknil kos žvarovine
Število zadetkov: 2498