Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
velika noč -e -i ž velika noč: obzhaſsu Velike nozhi rod. ed. ǀ bosh do Velike Nozhi rod. ed. shivil ǀ Sakaj Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit. K'veliki nozhi daj. ed. ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh tož. ed. je perpravil en novu gvant ǀ ob veliki Nozhi mest. ed. ǀ ob Ueliki nozhi mest. ed. ǀ O veliki nozhi mest. ed. ǀ zhaſſ pred Veliko Nozhio or. ed.
Svetokriški
vleči -čem nedov. 1. vleči: Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu): krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati: Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar): malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati: dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati: hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se: s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
Svetokriški
vojska -e ž 1. vojska: ta ſaurashna vojska im. ed. ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala ǀ cella voiska im. ed. je bila prebredla ta potok ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske rod. ed. ǀ David ga je bil od voiſke rod. ed. k'ſebi poklizal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski daj. ed. ne perpusti ǀ njegovo vojsko tož. ed. prezej ſo bile pregnale, inu pobile ǀ prezei ſvojo veliko vojſko tož. ed. vkup ſpravi ǀ en General per ſvoj vojski mest. ed. ǀ David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko or. ed. zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko or. ed. zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal ǀ s' ſvojo voisko or. ed. je oblegil enu meſtu ǀ s'veliko vojsho or. ed. pade v'njegovu Ceſarstvu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske im. mn. Alexandra Macedonskiga ǀ Goſpud teh vojsk rod. mn. ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske tož. mn. ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe tož. mn. nashih ſauraſhnikou 2. vojna: Morebiti de tudi v' nebeſſih je billa vojska im. ed., inu boi ǀ je bila velika vojska im. ed. mej Judy, inu mej Ajdy sa volo Vere ǀ de bi od te njemu taku shkodlive, inu nevarne vojske rod. ed. imel nehati ǀ Gospud te vojskè rod. ed., inu maszhuajna ǀ dan te vojſke rod. ed. ſaſtopi minuto nje pozhetuia ǀ En drugi je nagnen k' vojski daj. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski daj. ed. perpraula ǀ kadar dua ſe skregata, ali vojsko tož. ed. vkupaj imajo ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko tož. ed. pojti ǀ v' boiu naſh myr, na vojski mest. ed. naſhe premagajne ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski mest. ed. sgubili ǀ na vojſki mest. ed. konez vſameo ǀ vidimo de sdaj eno deshelo s'vojsko or. ed., to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo, to drugo s'lakoto gajshla ǀ sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske im. mn. meſta poderaio ǀ sa volo, velizih vojsk rod. mn. katire je imel ǀ Nepotrebne vojske tož. mn. sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo
Svetokriški
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti: naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti: nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj. vzeti za ženo ali za moža: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se: poročiti se: Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se: Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti: ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti: ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se: inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se: ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti: Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati: jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti: kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost: Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se: slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se: serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti: vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti: ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje: veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti: preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
Svetokriški
zamurec -rca m zamorec, Maver: En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.
Svetokriški
zamurski -a prid. zamorski: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski im. ed. m krajl Taletes ǀ Amaſus ſamurskimu daj. ed. m krajlu je bil leto pripuviſt ſaſtavil ǀ je shal v' ſamursko tož. ed. ž deshelo bermat, tuje pridiguat S Evangeli ǀ koku je mogal Aſa premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko tož. ed. ž vojsko ǀ S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho tož. ed. ž Deshelo je bil reſfejtil ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski mest. ed. ž desheli ǀ krajl Artaxerxes je bil velik po celli ſamurski mest. ed. ž desheli, inu v' Indy ǀ Ta Boshy Mojſeſ s' veſſeljom per tej ſamurshi mest. ed. ž medjaniterzi v' pushavi tiga ſvejta prebival Zveza zamurska dežela v prevodih citatov stoji na mestu lat. Aethiopia; → zamurec, → murski.
Svetokriški
zastopnost -i ž 1. razumevanje, modrost, spoznanje: Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt im. ed. Boshja ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt im. ed. ie nepametna ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba, ſledna lepota je garda, ſledna sastopnost im. ed. je nepametna ǀ tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost im. ed. bo tebe napihnila ǀ je enu ſuſebnu dellu ſaſtopnoſti rod. ed. Boshje ǀ s' sfetlobo te Boshje saſtopnoſti rod. ed. ǀ drivu tiga lebna, inu saſtopnoſti rod. ed. ǀ uni nesrezhni shlushabnik … tiga krajl je mozhnu lubil sa volo njegove saſtopnosti rod. ed. ǀ Peon pak je to saſtopnoſt tož. ed. od Boga doſegil ǀ kakor samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt tož. ed. Boshjo v' Salamonu ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost tož. ed. doſegal ǀ Je imel pravo ſoſtopnoſt tož. ed. Boshio ǀ ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat, na taiſte ſpomnit po nyh ſaſtopnoſti mest. ed., inu veri ǀ Prezhuden v'suoij sastopnosti mest. ed. ǀ shnih veliko saſtopnoſtio or. ed., inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio or. ed. ſta ſe vojskovala ǀ nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio or. ed. tiga brumniga Ioſepha ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti, inu sastopnosti im. mn. Boshije ǀ vſe modruſti, inu ſaſtopnoſti tož. mn. bò doſegla 2. dojemljivost, sposobnost učenja: My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti, teshke ſaſtopnoſti rod. ed.
Svetokriški
želja -e ž želja, hrepenenje, poželenje: Od hude shelje rod. ed. prideio hude miſly, poboy, preſeshtvu, inu loterja ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo tož. ed. v'nyh obudila ǀ Pridigarij nimaio po shejli mest. ed. teh ludij pridigat ampak pò voli S. Duha ǀ hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo or. ed., inu s' djainam Bogu shlushit ǀ ſo tekli s' veliko sheljo or. ed. taiſtu vinu pokushat ǀ ga sazhnejo hude miſly, inu shelje im. mn. martrat ǀ ſò vezhkrat hude shelje im. mn., inu miſly mene obshle ǀ Letukaj ſe imaio vſtanovit vashe miſly, ſhelje im. mn., inu ſerza ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè im. mn. Boshie ſe ustonovè ǀ shejlie im. mn., katere ſò mene obſhle te dny ǀ v' ſebi imà shiuu apnu teh hudih shejll rod. mn. ǀ po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl rod. mn. hodio ǀ de bi sheio vashih hudih sheil rod. mn. potalashili ǀ kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell rod. mn. ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell rod. mn. ſvesanih ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl rod. mn., inu greshnyn nauad ǀ nje nezhiſtim sheljam daj. mn. nej hotel pervolit ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm greshnim shelam daj. mn. perpustila ǀ ſe imamo odpovedati vſi boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom daj. mn. ǀ hozhte vashijm hudim shelom daj. mn. ſe super postavit ǀ tuoje beſſede poshlusha, inu tuoje shelje tož. mn. posna ǀ vſe tuoje misli, shele tož. mn., inu pozhutKe vidi ǀ kaj ſi bil skuſi takorshne shelie tož. mn. vdubil ǀ edn timu drugimu ſi sazhneta piſſat, inu nyh veliko lubesan resodeuat, hude shelle tož. mn. edn pruti timu drugimu imeti ǀ Gorje takorshnem, kateri po ſvoj nori glavi, inu hudih sheljah mest. mn. ſe shenio ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah mest. mn. hudih vashijh pozhutku ǀ shiher morio shivejti po sheiliah mest. mn. tiga ſvejta inu meſſa ǀ po ſvojh shejlah mest. mn. bodo Vuzhenike iskali ǀ napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami or. mn. ǀ s'ſkerbami tiga blaga, inu s'shejlami or. mn. tiga shivota → želje
Svetokriški
bolečina -e ž bolečina: bolezhina im. ed. nej hotela nehat ǀ od velike bolezhine rod. ed. je bil okuli padil, inu omedlel ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino tož. ed. v'trebuhu ǀ Ozha Francisk je veni veliki, bolezhini mest. ed. ſe nashal ǀ Aſa je bil shrajfan s' veliko bolezhino or. ed. na nogah ǀ kadar bolezhine im. mn. tiga poroda ſo jo bile periele ǀ mu sazhne njega teshave, njega bolezhine tož. mn. pravit
Svetokriški
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
Svetokriški
premisliti -im dov. 1. premisliti: aku mij hozhmo premislit nedol. vſe lastnusti ǀ Imash premiſlit nedol. de v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven ǀ vas proſſio de bi imeli permislit nedol. kaj s' eno veliko martro v' taiſtem ogniu pozhutio ǀ tu je permiſlit nedol. de bo skoraj vmerl ǀ imamo poprei prau gledat, inu primislit nedol., aku je reiſs, kar ſe je resglaſſilu ǀ Jeſt ner poprei premislim 1. ed., koku ſe je godilu Synu Boshimu ǀ kadar jeſt premiſlem 1. ed. te velike zhuda ǀ kadar premiſlim 1. ed. ǀ ti premishlish 2. ed., inu gledash dalezh ǀ ti nepremishlish +2. ed. de je bila perſilena tebe moſhu dati ǀ nihdar pak nepremislish +2. ed. kaku bi mogla tuojmu G: Bogu dopasti ǀ Grehe tuoje Matere posnash, ſvoje lastne nepremiſhlish +2. ed. ǀ nepremiſlish +2. ed. de ti zhes ſtukrat ſi preshestvu dopernesla ǀ kateri prau premisli 3. ed. veſſelje nebeskiga Krajleſtva, takorshnimu ſe gnuſi vſe kar ſveit, inu tu golufnu meſſu njemu obeita ǀ kadar letu ta dusha premiſli 3. ed. prezej ſe prestrashi ǀ bo isvelizhen ta, katiri vednu to minuto primisli 3. ed., inu h' letej ſe perpraula ǀ aku poprej ſvojo vejst flisik nepremisli +3. ed. ǀ aku nepremiſli +3. ed. de ima semla, inu pepel ratat ǀ zhe mij premislimo 1. mn. njega visokust ǀ zhe my premiſlimo 1. mn. te lube ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ KuliKain premislite 2. mn. poprei KaKor vashe denarje na puſsodo daste ǀ sakaj nepremiſlite +2. mn. de ſte s'semle prishli, inu de semla bote ratali ǀ Ali premisljo 3. mn. Kaj je bil Dauid stutil ǀ nej premiſlio 3. mn. de en KratiK zhaſs bodo shiveli ǀ ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las dobru premisijo 3. mn. ǀ ſakaj nepremislio +3. mn. de hudizh ta veliki shaz nyh dushe s'eno shleht rejzh yh ſgolufa ǀ neprimiſlio +3. mn. de je nevarnu to s: Sapuvid odnashat ǀ Sdaj premisli vel. 2. ed. Kej ſe tuoje ſerce najde ǀ premiſli vel. 2. ed. kaj s'ena britkoſt bò tebe takrat obſhla ǀ Sdaj premislimo vel. 1. mn. de ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ li premiſlimo vel. 1. mn. prau, tu kar sdaj ſmo gouorili ǀ Letu dobru premislite vel. 2. mn., inu s'Bugam ostanite ǀ premiſlite vel. 2. mn. kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ Premiſslite vel. 2. mn. kaj S: piſsmu od Riſsa Goliata pravi ǀ ti nei ſi provu poprej premislil del. ed. m tuoje shivejne ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil del. ed. m ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu del. ed. m ǀ bi premiſlu del. ed. m poprej, ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ kadar bosh premislila del. ed. ž, de dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere etc. vpye v' vizah ǀ kadar taiſti, inu taiſta ſama ſe najdeta, kadar bi premislila del. dv. m, de ſi lih obedn zhlovek yh nevidi, de vener G. Bug v' prizho ſe ſnajde, yh vidi, inu shlishi; Ah gvishnu bi nehala, umouknila ǀ kadar bi letu premislili del. mn. m, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali ǀ kadar bi my praù premiſlili del. mn. m kaj s'enu S. Mejstu je Cerku ǀ Kadar bi ty greshni prau permiſlili del. mn. m 2. pomisliti: kadar edn premisli 3. ed. na leto veliko krono Nebesko ǀ vener na letu nepremislite +2. mn., ſe nepreſtrashite ǀ Kumaj poli firtilza ure na ſvoje grehe premislio 3. mn. ǀ nihdar na taisto pusledno uro nepremiſlio +3. mn. ǀ aku bodemo mij premislili del. mn. m de G: Bug vſe vidi
Svetokriški
služba -e ž 1. služba, služenje, opravljanje dela: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse taista shlushba im. ed. ǀ nemore niemu dopasti nasha shlushba im. ed. pres zhistiga ſerza ǀ polek ſvoje ſvejſte shlushbe rod. ed., imaio Bogu shlushit ǀ de bi on tudi G: Bogu povernil ſad te huale, inu andohtlive shlushbè rod. ed. ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij shlushbi daj. ed. te greshnike ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi daj. ed. Commoda ǀ zhakai lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi daj. ed. ſi doperneſil ǀ Na tem nej zviblat de h'shlushbi daj. ed. temu Satanu, inu eni shleht Pershoni veliku vezh nekateri zhlovik bo ſturil, kakor pak h'shlushbi daj. ed. G: Bogu ǀ raunu tem, nikar tem pervem h'ſhlushbi daj. ed. ijh pustim drukat ǀ h'slushbi daj. ed. tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi daj. ed., inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih ǀ nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi, inu k'shlushbi daj. ed. Boshij ǀ celli ægypt bo tebi na shlushbo tož. ed. ſtregil ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo tož. ed. stregal ǀ veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo +tož. ed. ſtreshe ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo tož. ed. vshaffaio ǀ hualeshni ſe bomo isKasali Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo tož. ed. ǀ on neſturj kar njemu dopade, ampak kar je dolshan po ſvoj shlushbi mest. ed., inu voli Boshj ǀ Fliſik tedaj bodi o zhlovik v'shlushbi mest. ed. Boshij ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto ſhluſhbo or. ed. ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ odpovedal ſe je bil od vſih shlushb rod. mn. ǀ de bi restalal ludem vſe andverhe, inu shlushbe tož. mn. tiga ſvejta ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe tož. mn. veliku krat ſe skregaio 2. suženjstvo: Kakor Israelitery, kateri ſe ſo bily rejshili od tarde shlushbe rod. ed. Faraonave ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe rod. ed. 3. dobro delo, usluga: Vſakatera majhina shlushba im. ed. vasha bo obilnu polonena ǀ tudi v' tem zhaſſu, kir je na krishu viſſil on nej mogal obene takorshne shlushbe rod. ed. Bogu ſturiti, de bi ſi taku hitru nebeſſa sashlushil ǀ kaj s' eno veliko shlushbo tož. ed. bote Gospudu Bogu, inu Svetimu Nem. ſturili ǀ G. Bug polona obilnu eno maihino shlushbo tož. ed., kakor eno veliko, kadar is prave lubesni Boshje pride ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe tož. mn. njemu h' zhaſti ſturiene 4. pozdrav: sakaj enkrat shlushbe rod. ed. nesporozhish tvoj ſvejsti Neveſti K 4. pomenu prim. pri Pleteršniku po Cafu službo povedati ‛einen Gruß melden’.
Svetokriški
tašča -e ž tašča: Tashzha im. ed. S. Petra je veliKo vurozhino imela ǀ Taszha im. ed. Svetiga Petra je eno teshko, inu veliko bolesan imela ǀ pohleunu je ſtregla veliku lejt ſvoj tashi daj. ed. Noemi ǀ ona vſe kluzhe je bila Taszhi daj. ed. vſela ǀ de bi oſdravil to bolno tasho tož. ed. S. Petra ǀ Ona pak ga nezh neshtima, taſta, inu taszho tož. ed. sashpotuje ǀ je bila oſtala kakor ena druga Ruth per ſvoy Tashi mest. ed.
Svetokriški
velik -a prid. velik v različnih pomenih: ravizhin, inu velik im. ed. m priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ v'kaj s'eni vishi o S. Prerok ſi tulikajn gnad od G: Boga doſsegil, inu taku velek im. ed. m svetnik ratal ǀ ta Veliki im. ed. m dol. Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika im. ed. ž ǀ de nanaglim KaKushna veliha im. ed. ž shtraifinga zhes vaſs ne bo prishla ǀ ſraſte enu veliku im. ed. s drivu ǀ ſo od veliziga rod. ed. m mrasa smersli ǀ od ſilnu velikiga rod. ed. m mraſa bodo ſmerſovali ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga rod. ed. m Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ od velika rod. ed. m ned. (?) ſtraha bi pomerli ǀ od velike rod. ed. ž urozhine vumeraio ǀ od veljke rod. ed. ž lakoti ſo imeli Konz vſeti ǀ s'velike rod. ed. ž potrebe sazhneo kraſti ǀ sa vola nijh veliziga rod. ed. s bushtua ǀ bres velikiga rod. ed. s terpleina ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) veſſelja, troshta, inu zhuda sazhele vpyti ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) zhuda, inu troshta bò djala ǀ uſe letu je k' enimu velikimu daj. ed. m troshtu bratam, inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ga peleio k' velikem daj. ed. m Altarju ǀ je bila Konez sturila tej veliki daj. ed. ž revi, inu shalosti ǀ k'veliki daj. ed. ž zhaſti yh polsdigne ǀ na ramo yh nalushil, inu na en velik tož. ed. m hrib yh neſel ǀ ſe zhudem, inu s'en uelik tož. ed. m mirakel dershim ǀ Shpot velih tož. ed. m ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. m dol. Kateriga sa herptom dershim ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga tož. ed. m ži. Riſa Goliota ǀ leta je pomenila eniga veliziga tož. ed. m ži. greshnika ǀ ſo terpeli po lejti veliko tož. ed. ž vrozhino ǀ Duhouni rata, vliko tož. ed. ž pokuro zhes ſvoje grehe della ǀ valluvi zholn pokryeio, inu ludy v'veliko tož. ed. ž nevarnoſt perpravio ǀ je vidil pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku tož. ed. s glashovu morje ǀ pojti pridigvat v'tu veliku tož. ed. s Mestu Ninive ǀ v'veliku tož. ed. s vbuſhtvuje bil padil ǀ V'nevarnosti veliki mest. ed. ž ſe najde ǀ NA TA VELIKI mest. ed. m SAN MARNI PRASNIK ǀ en dan v'veliki mest. ed. ž nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ nekadai ſvejt ſe je neshal v'ueliki mest. ed. ž temi te nevere ǀ v'tem velikem mest. ed. s terpleini ǀ v' velikim mest. ed. s vbushtvi ǀ per nijh velikom mest. ed. s blagom restargani, in lazhni hodio ǀ s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem or. ed. m Riſam Goliatam vojskovati ǀ zhe bote s'taiſtim velikim or. ed. m Dolshnikam na Kolena padli ǀ s'velikim or. ed. m serdom odgovorji ǀ s'velikem or. ed. m aiffram ſò pridigvali to pravo Sveto vero ǀ do vekoma boſh s'velikom or. ed. m shpotom, inu martro terpel ǀ General Benedab s'eno veliko or. ed. ž vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ Ioseph s'veliko or. ed. ž bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate ǀ s' velikem or. ed. s veſſeljam je shal v' Jeruſalem ǀ s'nijh velikim or. ed. s terplejniam ǀ Katero ti Angeli s'velikim or. ed. s vſseliom zhastè, inu hualio ǀ leto je bil s'velikem or. ed. s veſseljam ſvoje shlahte porozhil ǀ dua velika im. dv. m zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ dua velika tož. dv. m mozhna peſſa uſame ǀ veliki im. mn. m svetniki, inu Priateli Boshij ſo bilij ǀ velike im. mn. ž shtraifinge bi zhes vaſs prishle ǀ sheſt velikih rod. mn. kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rod. mn. rib von is morja potegneio ǀ s'teh velikijh rod. mn. pushtobou ǀ sa volo ſuojh uelikih rod. mn. grehou ǀ bo velikem daj. mn. nevarnoſtam podvershen ǀ gauge nej ſo sa te velike tož. mn. m taty, ampaK sa te maihine ǀ s. Peter, inu s. Paulus ſo bili v'veliKe tož. mn. m grehe padli ǀ v'vlike tož. mn. m grehe perpravil ǀ hozhe na vſe naſhe velike tož. mn. ž pregrehe posabit ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi +tož. mn. ž shtrajfinge zhes vaſs poſslati ǀ Mojſſeſ je s' kuſi muzh, inu gnado tiga S. Imena velika tož. mn. s zhuda, inu mirakelne dellal ǀ de ſi gljh od taiste veljka tož. mn. s zhudeſha ſo pravili ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih mest. mn. dolgeh oſtati ǀ kadar ſe ſo neshli v' velizih mest. mn. potrebah ǀ u'teh uelizijh mest. mn. mejſtah ǀ V' takushnih velkih mest. mn. grehah ǀ s' velikimy or. mn. grehomy je obdan ǀ s' temi velikemy or. mn. grehomy ǀ s'velikimi or. mn. revami, pregainenam, inu bolesni je bil obdan Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → večji in → vekši.
Svetokriški
zidati -am nedov. zidati: s' rokami ſe bodo fliſſali ſidat nedol. to Zerku Boshjo ǀ glaboku pot semlo je bil pustil eno hisho sijdat nedol. ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat nedol. Cerkve ǀ Sakaj G. Bug imenuie Tempel Davidau, dokler David ga nej puſtil sydat nedol., ampak Salamon ǀ hozhem jeſt sydati nedol. mojo Cerkou ǀ njega hiſha ſe ima sjdat nedol. ǀ ta kateri ſida 3. ed., inu zimpra veliku skerb, inu muió imá ǀ katerem Zerkue ſidamo 1. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate, ampak hishe sydate 2. mn. ǀ de si lih shleht sidaio 3. mn., vener dober lon imeti hozheo ǀ Ty greshni sidajo 3. mn. nyh grehe na moje rame ǀ nove Zerkve ſe ſidaio 3. mn. ǀ Tempelne K'zhasti Boshij je sijdal del. ed. m ǀ v' tem meſti Conſtantinopel eno veliko, lepo zerku ſo ſydali del. mn. m ǀ nekadai ludje ſo sydali del. mn. m majhine, inu teſne hishe ǀ ſo sidali del. mn. m to veliko Zerku v'Salzburgi
Svetokriški
žalost -i ž žalost: mene ſilnu velika shaloſt im. ed. obide ǀ ali ah shalost im. ed. prevelika ǀ je ta ner vekshi ſhaloſt im. ed., inu reva ǀ kaj s' ena shloſt im. ed., inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti rod. ed. nefentala ǀ tu ſonze je bilu od shalosti rod. ed. omedlelu ǀ od ſhaloſti rod. ed., inu ſtraha je bila tudi umerla ǀ na ta pervi shlak ſim bila na tla od shloſti rod. ed. padla, inu omedlela ǀ je bila Konez sturila tej veliki revi, inu shalosti daj. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt tož. ed. pozhutish ǀ veliko martro inu shalost tož. ed. imaio ozha, inu Mati kadar vidio ſvoje otroke bolne ǀ ſe bò v'shaloſt tož. ed. preobrnilu ǀ v shaloſti mest. ed. shivè ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti mest. ed. je plavalu ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio or. ed. je bil saupil ǀ odogovorij s'veliko shalostio or. ed. ta hudi ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu biti s'shaloſtio or. ed., inu ſtraham moje ſerze ǀ nemesti Kruha, s'shalostio or. ed., inu britkustio ijh shpishajo ǀ Vſe letakushne shaloſty im. mn., inu grevinge ſo natirlih ǀ ona nej neuaiena dellat, taku de ſtu shaloſti rod. mn. v'hisho perneſe ǀ leta shaloſt premaga vſe druge shaloſti tož. mn.
Svetokriški
život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
Svetokriški
Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.
Svetokriški
Alerikus m osebno lastno ime Alarih: Alericus im. ed. Goterski Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) Álarih I., zahodnogotski kralj (395–410)
Svetokriški
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
Število zadetkov: 361