Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən]
    3. ki se duševno slabo počuti
      3.1. ki kaže, izraža tako počutje
      3.2. ki vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej depresija
dezodoránt dezodoránta samostalnik moškega spola [dezodoránt]
    kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: deodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Desodorans iz frc. désodorisant iz désodoriser ‛razdišaviti’, iz dés.. ‛raz..’ < lat. dis.. + odōrisāre ‛odišaviti’ iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
dežníkar dežníkarja samostalnik moškega spola [dežníkar] in [dəžníkar]
    kdor se ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem dežnikov
ETIMOLOGIJA: dežnik
dietétični dietétična dietétično pridevnik [dijetétični]
    2. ki se uporablja pri dieti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. diätetisch iz dietetika
díngo dínga samostalnik moškega spola [díngo]
    divji pes s kratko rumenkasto ali rdečkasto rjavo dlako, ki živi v Avstraliji in jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Canis lupus dingo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Dingo in) angl. dingo iz avstralskega jezika dharug diŋgu
dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər]
    1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
    2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
    3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
    4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
    5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + zaver
disléksičen disléksična disléksično pridevnik [disléksičən disléksična disléksično]
    ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: dislektičen
ETIMOLOGIJA: disleksija
disléktičen disléktična disléktično pridevnik [disléktičən disléktična disléktično]
    1. ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: disleksičen
      1.1. ki kaže, izraža tako motnjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dyslektisch, glej disleksija
DNA1 DNA in DNA-ja samostalnik moškega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. DNA, krajšave za deoxyribonucleic acid ‛deoksiribonukleinska kislina’
dóga2 dóge samostalnik ženskega spola [dóga] STALNE ZVEZE: argentinska doga, bordojska doga, danska doga, nemška doga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]
    1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
      1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
    2. film z resno vsebino
    3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
    4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
dramátični dramátična dramátično pridevnik [dramátični]
    2. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je zelo napet, razburljiv
    3. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je izrazit, opazen, nenaden
STALNE ZVEZE: dramatični sedanjik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisch iz drama
dramatizírati dramatizíram dovršni in nedovršni glagol [dramatizírati]
    1. predelati prozno ali pesniško delo za uprizoritev
      1.1. poustvariti, prikazati kaj z dramskimi sredstvi
      1.2. upodobiti kaj kot temo, motiv v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
    2. navadno zanikano, ekspresivno pojmovati, prikazovati kaj resneje, huje, kot je v resnici
    3. ekspresivno pokazati, izraziti kaj takó, da je, postane zelo očitno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisieren iz drama
dramolét dramoléta samostalnik moškega spola [dramolét]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti kratka drama
    2. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno drama, ekspresivno dramatika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dramolett iz drama
dresêr dresêrja samostalnik moškega spola [dresêr]
    1. kdor uri, vadi žival, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti, navadno za nastope
      1.1. ekspresivno kdor vztrajno, načrtno vzgaja, oblikuje koga, da postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dresseur iz frc. dresseur, iz dresirati
droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]
    1. nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi
    2. usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz drozga
drsálec drsálca samostalnik moškega spola [drsáləc drsálca] in [drsáləc drsáu̯ca]
    1. športnik, ki se ukvarja z drsanjem
      1.1. kdor drsa, se z drsanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
STALNE ZVEZE: vodni drsalec
ETIMOLOGIJA: drsati
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: duhovit
dúo dúa samostalnik moškega spola [dúo]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno instrumentalistov
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duet
STALNE ZVEZE: duo sistem, klavirski duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duo) iz it. duo, prvotno ‛dva’ - več ...
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
    2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
      2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
Število zadetkov: 7376