Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]
    iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
Celotno geslo eSSKJ
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
Celotno geslo eSSKJ
epigrám epigráma samostalnik moškega spola [epigrám]
    iz literarne vede kratka zbadljiva pesem z duhovitim, satiričnim poudarkom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epigramm in lat. epigramma iz gr. epígramma ‛napis’, iz epígraphō ‛napišem’, iz epí ‛na, nad’ + gráphō ‛slikam, rišem, pišem, vklešem’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]
    1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku
      1.1. okrasni trak iz različnih materialov
    2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
    3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
glósa glóse samostalnik ženskega spola [glósa]
    1. krajše pojasnilo, opomba k besedilu
    2. krajši članek, prispevek, ki navadno na kritičen in duhovit način obravnava, komentira aktualno dogajanje
    3. iz literarne vede pesem iz štirih desetvrstičnih kitic in uvodne štirivrstične kitice, ki je sestavljena iz zadnjih verzov teh kitic in predstavlja, napoveduje temeljno misel, idejo pesmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Glosse in) lat. glōssa ‛stara, manj znana ali tuja beseda, ki zahteva pojasnilo’ iz gr. glõssa ‛jezik’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sonétni sonétna sonétno pridevnik [sonétni] STALNE ZVEZE: sonetni venec, sonetni venec sonetnih vencev
ETIMOLOGIJA: ↑sonet

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
akróstih tudi akrostíh m (ọ̑; ȋ)
lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom
SSKJ²
artístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na artiste ali artizem:
a) artistična cirkuška skupina
b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri
    artístično prisl.:
    artistično dognan opis
SSKJ²
brójanice -nic ž mn. (ọ̑)
zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice
SSKJ²
bršljánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bršljan: bršljanovi listi / bršljanov venec
SSKJ²
cvéten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cvet: z vrbovja se je usipal cvetni prah / dvorana, okrašena s cvetnimi kitami iz cvetov
♦ bot. cvetni listi; cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; dvojno, enojno cvetno odevalo
SSKJ²
cvetličár tudi cvetlíčar -ja m (á; ȋ)
kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
SSKJ²
devíški -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na device: ostala je deviška; deviško telo / deviška čast; deviška čistost, sramežljivost / nevesta je imela na glavi bel deviški venec / deviška kožica
♦ biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; čeb. deviško satje satje, ki še ni zaleženo
2. ekspr. ohranjen v prvotnem stanju: deviški pragozdovi, gorski vrhovi; deviška narava, zemlja / deviški sneg
    devíško prisl.:
    deviško bel sneg; deviško čist; deviško lep obraz
SSKJ²
díčiti -im nedov. (í ȋ)
zastar. krasiti, lepšati: čelo mu diči lovorov venec; ciprese dičijo grobove; rada se je dičila s trakovi in čipkami / diči ga marljivost in skromnost
    díčiti se zastar.
    hvaliti se, bahati se: rad se diči s svojim delom
SSKJ²
dóžnjek -a m (ọ̄)
nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve:
SSKJ²
dvóústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ)
bot. dvoustnat: dvoustni cvetni venec; čašni listi so zrasli v dvoustno cev
SSKJ²
dvóústnat -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
bot. ki ima zgornjo in spodnjo ustno: dvoustnati cvet; dvoustnati cvetni venec
SSKJ²
girlánda -e ž (ȃ)
iz rož, zelenja spleten venec, obešen v loku: ves prostor je slavnostno okrašen z girlandami / pisane girlande cvetja
♦ arhit. friz z girlandami
SSKJ²
gomíla -e ž (ī)
1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob1: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo
2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja
// velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi
3. zastar. grič, hrib: sončna gomila
♦ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov
SSKJ²
hojevína in hójevina -e ž (í; ọ́)
jelov les: miza iz hojevine / sliko je krasil venec iz bršljana in hojevine jelovih vej
Število zadetkov: 218