Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
táncati1 -am nedov.
Celotno geslo Etimološki
tȃrnati -am nedov.
Celotno geslo Etimološki
tépsti -em nedov.
Celotno geslo eSSKJ
tiranozáver tiranozávra samostalnik moškega spola [tiranozávər]
    1. velik mesojedi dinozaver z veliko glavo z ostrimi zakrivljenimi zobmi, majhnimi sprednjimi okončinami in dvonožno hojo; primerjaj lat. Tyrannosaurus rex; SINONIMI: iz paleontologije tiranozaver reks, iz paleontologije tiranozaver rex
    2. podoba, ki predstavlja velikega mesojedega dinozavra z veliko glavo z ostrimi zakrivljenimi zobmi
STALNE ZVEZE: tiranozaver reks, tiranozaver rex
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Tyrannosaurus, angl. tyrannosaurus, frc. tyrannosaure) iz nlat. tyrannosaurus iz ↑tiran + ↑zaver
Celotno geslo Pohlin
trdnost [trdnọ̑st] samostalnik ženskega spola
  1. trdost
  2. trdnost, čvrstost, obstojnost, trpežnost
Celotno geslo Etimološki
tropína -e ž
Celotno geslo Pohlin
trziti [trzīti trzím] (tržiti) nedovršni glagol

trgovati

PRIMERJAJ: trgovati

Celotno geslo Etimološki
váditi vȃdim nedov.
Celotno geslo Etimološki
vájet -i ž
Celotno geslo Etimološki
varováti -ȗjem nedov.
Jezikovna
Vejica in podredni vezniki

zanima me, kako je s postavitvijo vejic v primeru, ko imamo vrinjeni odvisnik:

  • Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Med dvema podrednima veznikoma ni vejice (SP 327), SP 328 pa pravi takole: Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom: Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga. Ali bi morale biti vejice potemtakem takole postavljene:

  • Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave, in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Ali takole (v skladu s pomenom povedi):

  • Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da, ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Katera različica je pravilna? Poved je iz prevoda pesmi, če se mogoče zdi malo nejasna.

Jezikovna
Vejica in vrinjeni stavek

Prosim za odgovor, kako je z vejicami v naslednjem primeru – ali je to vrinjen stavek in bi morali biti dve vejici:

  • Šele vmes, največkrat pa po končanju postopka se začne preiskava.

Jezikovna
Vejica v citatu iz Sneguljčice »Zrcalce, zrcalce na steni povej ...«

Pri dobro znanem citatu iz Sneguljčice: "Zrcalce, zrcalce, na steni povej ..." na spletu opažam, da pred predlogom na ponekod zapišejo vejico, medtem ko drugod ne. Ali se torej vejico tam zapiše ali ne?

SSKJ²
verjéten -tna -o prid., verjétnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se zdi v skladu z resničnostjo: verjeten izgovor, očitek; navedeni vzrok odsotnosti je najmanj verjeten; verjetna domneva / sum je postal vse verjetnejši; njegova strpnost je videti verjetna prepričljiva, iskrena
// ki se zdi v resničnosti mogoč: psihološko verjeten literarni lik; verjetne in neverjetne zgodbe; komaj verjetna življenjska usoda
2. ki se glede na kaj lahko predvideva, pričakuje: verjeten izid volitev; takšne posledice niso verjetne / prepoved knjige ni verjetna; življenje na drugih planetih je malo verjetno
3. zastar. verodostojen: verjetna priča / verjetna listina
    verjétno prisl.
    1. izraža precejšnjo prepričanost o možnosti česa: verjetno bomo dobili pomoč; ni še prišel, verjetno je zaspal / v povedni rabi: zelo verjetno je, da pride jutri; ni verjetno, da bi ga našel
    2. v členkovni rabi izraža zadržano pritrjevanje: ali boste šli? Verjetno; sam.: meje verjetnega
Celotno geslo Vezljivostni NG
verjéten-tna -opridevnik
  1. skladen z resničnostjo
    • kaj biti verjetno za koga/kaj
    • , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
    • , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
    • , kaj biti verjetno zaradi česa/koga
  2. pričakovan
    • kaj biti verjetno za koga/kaj
    • , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
    • , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
    • , kaj biti verjetno zaradi česa/koga
SSKJ²
véroven -vna -o prid. (ẹ́)
zastar. verodostojen: verovna priča / bolj ali manj verovna hipoteza verjetna, prepričljiva
● knjiž. moralna in verovna vsebina religije verovanjska
Celotno geslo Etimološki
vinọ́grad -a m
Jezikovna
Zakaj ne »kovib«?

Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"

Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?

Jezikovna
Zanikanje ob namenilniku

Zanima me, kateri sklon je pravilen v spodnjih primerih, ko je rabljen namenilnik. Na Jezikovni svetovalnici sem našla več odgovorov glede zanikanja ob nedoločniku, vendar pa med odgovori nisem opazila, da bi bilo omenjen namenilnik. Ali za predment, ki stoji ob namenilniku, veljajo podobna načela kot za predmet ob nedoločniku? Primeri so na videz zelo podobni, ampak domnevam, da je sklon podobno kot pri nedoločniku odvisen od tega, kaj zanikamo. Najlepša hvala za odgovor.

  • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa.
  • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, saj ga je čakalo delo na vrtu.
  • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak knjigo, ki mu jo je podaril prijatelj.
  • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak je šel na sprehod po mestu.

Jezikovna
Zemljepisno ime »Rosovše«

Sem iz Loga pri Brezovici. Raziskujem krajevna imena. Na osnovi jezika- etimolosko ne najdem gotove razlage za ime Rosovše oziroma Rosovče. Bi bil lahko izvor besede v besedi rožiček – rosovžek?

Število zadetkov: 125