Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
duša -e ž duša: ta greshna dusha im. ed. shalostna postane ǀ naſha duſha im. ed. je podversena duhounim bolesnom ǀ suoju S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe rod. ed. prelil ǀ sa isvelizhajne vſakatere duſhe rod. ed. ǀ ſo en dober Sad, inu nuzen vashi dushi daj. ed. ǀ nej dushi daj. ed. gre kakor hozhe ǀ to vezhno ſmert duſhi daj. ed. perneſe ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho tož. ed., inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi ǀ kateri tuojo dusho tož. ed. od pakla je rejshil ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho tož. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi mest. ed. prebiva ǀ s'nasho dusho or. ed. sturi, kakor je bil sturil uni firsht s'Dino ǀ s'dusho or. ed., inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ REsveſselite ſe ò verne Dushe im. mn. ǀ te verne im. mn. dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne rataio ǀ te duſhe im. mn. katere ſo nerodovitne ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush rod. mn. je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ hozhe rane nashih dush rod. mn. oſdravit ǀ sa Isvelizhejnie naſhijh duſh rod. mn. ǀ od kateriga tulikain dobriga nashem dusham daj. mn. pride ǀ skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe tož. mn.
Črnovrški
duša (verne duše) gl. vahti
Svetokriški
dušica -e ž dušica: njegova dushiza im. ed. v' nebeſſa je letela ǀ iskashite miloſt njegovi dushizi daj. ed. ǀ tuojo bogo duſhizo tož. ed. andohtlivu perporozhila ǀ Ah nikar taku, nikar taku lube moje duſhize im. mn. ǀ sa isvelizhajne nashyh dushiz rod. mn. ǀ ſmò dolshni tem mertvem dushizam daj. mn. ǀ Jubilæum resveſſelj vſe verne dushize tož. mn. ǀ vy bote naſhe duſhize tož. mn. po goſtim obyskali
Celotno geslo eSSKJ16
dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik
1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj
2.1 sestavina glavnih števnikov
2.2 sestavina vrstilnih števnikov
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih
FRAZEOLOGIJA: dolisesti med dvema stoloma, sedeti na dveh stolcih
Celotno geslo eSSKJ16
farao -na samostalnik moškega spola
naziv vladarja v starem Egiptu; SODOBNA USTREZNICA: faraon
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 20 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ferbegati se -am se (ferbegati se, fervegati se) dovršni glagol
kdo; koga/česa zavestno narediti, da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več; SODOBNA USTREZNICA: odpovedati se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
figa -e samostalnik ženskega spola
1. nizko južno listnato drevo z dlanastokrpimi listi in sladkimi sadovi; SODOBNA USTREZNICA: figa, figovec, smokva
1.1 zelen ali vijoličast sad tega drevesa s sočnim, sladkim mesom; SODOBNA USTREZNICA: figa, smokva
2. okrogel živalski iztrebek; SODOBNA USTREZNICA: figa
FREKVENCA: 84 pojavitev v 12 delih
Celotno geslo eSSKJ16
franski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Francijo ali Francoze; SODOBNA USTREZNICA: francoski
FREKVENCA: 19 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo eSSKJ16
fratar -ja (fratar, feratar) samostalnik moškega spola
1. kdor krši zaupanje in s tem preda ali izpostavi koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
2. s prilastkom kdor do česa ne izkazuje odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
3. slab človek nasploh
FREKVENCA: 81 pojavitev v 18 delih
Prekmurski
gòrihranìtel -a m rednik: Ti szi mi dao Verne gorihranitele BRM 1823, 328
Celotno geslo Frazemi
ígla Frazemi s sestavino ígla:
bíti [kàkor] na íglah, bíti [kot] na íglah, iskáti íglo v sénu, iskáti [kàkor] íglo v kopíci sená, iskáti [kóga/kàj] kot íglo v sénu, [kot] iskánje ígle v kopíci sená, nájti íglo v kopíci sená, nájti íglo v sénu, sedéti [kot] na íglah, tánek kot ígla
Svetokriški
jubileum -ea m 1. jubilejno leto: ſizer Jubilæum im. ed. vam nebo nuzal ǀ Jubilæum im. ed. resveſſelj vſe verne dushize ǀ ob zhaſſu Jubilæa rod. ed. 2. odpuščanje (grehov): Sdaj ſi ti Jubilæum tož. ed. od G. Boga doſegil ǀ de bi ona od G. Boga njemu Jubilæum tož. ed. odpuszhajne vſyh grehou ſproſſila ǀ skuſi Jubileum tož. ed. uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo ← lat. iūbilaeum iz hebr. jōbēl ‛ovnov rog’, ker so po Mojzesovi postavi začetek vsakega petdesetega leta, ki je bilo leto odpuščanja, naznanili s trobljenjem na ovnove rogove.
Svetokriški
kat. krajšava katoliški: vſak dan S. Kat: im. ed. ž kersh: Cerku naſs opomina ǀ S. Kath: im. ed. Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti ǀ veroveio vſe tu kar s. Chat: im. ed. ž Kersh: Cirqu sapovej ǀ Paradish je bil en ſpomin s: Chat: rod. ed. ž karsh: Cirqve ǀ n'hozhemo teh mutastih hudizhous hularij bitij, ampak s. Chat. rod. ed. ž Karsk. cerqui ǀ sa Cardinala ſvete Kath. rod. ed. Karsh. Zirkui ǀ Bugajte tedaj vaſho Mater S. kat. tož. ed. ž Kersh. Cerku ǀ ſhivimo v'S. khat: mest. ed. kers: Cerkvi → katoliš1
Celotno geslo Frazemi
kócka Frazemi s sestavino kócka:
bíti na kócki, kócka je pádla, postáviti kàj na kócko, postáviti življênje na kócko, postávljati kàj na kócko, postávljati življênje na kócko
Celotno geslo Frazemi
kopíto Frazemi s sestavino kopíto:
bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, člôvek stárega kopíta, hudíčevo kopíto, íti po ênem kopítu, kopíta (kopíto) trébiti kómu, móž stárega kopíta, natégniti kóga/kàj na kopíto, nategováti kóga/kàj na kopíto, natézanje kóga/kàj na kopíto, po ênem in ístem kopítu, po ênem kopítu, po ístem kopítu, po stárem kopítu, pobráti kopíta, pobráti šíla in kopíta, trísto kopít(ov)
Prekmurski
kotrìga -e ž
1. ud, okončina: Vſze kotrige bo veſzéle SŠ 1796, 4; da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; je meni vſze kotrige dau TF 1715, 21; Ne odüri Té moje kotrige 'zálosztne KŠ 1754, 254; Niti ne poſztávlajte kotrige vaſe, za rosjé nepravicze KŠ 1771, 460; Zdr'zi Nase kotrige vu moucsi BKM 1789, 52; Primi gori Goszpodne za áldov vsze kotrige KM 1783, 5; nejga méra vmoji kotrejsnyi kotrigaj KŠ 1754, 232
2. del, ud: Kotriga ſzem tvojga tejla KŠ 1754, 270; te nevidoucse czérkvi kotrige pravicsno ſzlü'zio KŠ 1754, 131; Neznate, ka ſzo tejla vaſa Kriſztuſove kotrige KŠ 1771, 500; Matere Czérkvi vſze kotrige májo KMK 1780, 21; mi ſzmo tvoje, Tvojega tejla kotrige BKM 1789, 114; vſzej verni kotrig Kriſztusevi KŠ 1754, 132
3. člen družbe: lüſztva vſzáka obcsinſzka kotriga bode du'sna priſziliti KM 1790; dú'sni szmo kati verne kotrige, za szvoje glavé szrecso sze szkrbeti KOJ 1833, VII
4. zlog, govorna enota: Govorênya z-rêcsi, recsí z-kotrig, kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; recsi z-kotrig sztojijo KAJ 1870, 6; je recs: edne-kotrige AIN 1876, 7
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
Celotno geslo Frazemi
kréda Frazemi s sestavino kréda:
bél kot kréda, bléd kot kréda, dajáti na krédo, dáti na krédo, dobíti na krédo, kupíti na krédo, kupovánje na krédo, kupováti na krédo, na krédo, nakúp na krédo, píti na krédo, pítje na krédo, na kredo, prodája na krédo, prodáti na krédo, zapisáti kàj s krédo v dímnik, živéti na krédo, življênje na krédo
Prekmurski
krščàn in krsčàn -ána m kristjan: I ka krſztsan má vörvati BKM 1789, 227; Kak sze meni, krsztsani dosztája KAJ 1848, 171; Krſztsanye KŠ 1754, 102; zváni ſzo naj prvle vu Antiochii vucseniczke krſztsanye KŠ 1771, 377; Kákso Obcsino májo med ſzebom právi Krſztsanye KMK 1780, 21; vnougi pobo'sni krsztsanye KM 1783, 129; Ar nyega dicſijo, Z-ſzrczá vſzi krſztsanye BKM 1789, 131; ſzkrb noſzis na Tvoje krſzcsanye BRM 1823, 151; Veſzélte sze, krsztsanye KAJ 1848, 57; Krſztsánſzka, ár ſzkrſztsanov ſztoji KŠ 1754, 129; Krſztsanov cséſzt KŠ 1771, 13; Tvoji krſztsanov molitvi, Zmiloſcse tvoje poſzlühni BKM 1789, 132; I jedinſztvo Krſztsanov BRM 1823, 4; Domiter ſzrebrnár prouti krſztsanom zburkanye pobidi KŠ 1771, 400; Zdaj je radoszt Krſzcsanom BKM 1789, 43; csi ſze za Bo'ze ſzini i verne Krſztsane dr'zimo KŠ 1754, 21; ka ſzi náſz med tvoje krſztsane pripelao KŠ 1771, 841
Število zadetkov: 132