Zadetki iskanja
1. ekspr., v krščanskem okolju človek, ki ni duhovno, versko usmerjen: to ti je posvetnjak
2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in posvetnjaki
1. rel. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov: pridigati pri nedeljski maši / pridigati proti vražam
2. ekspr. zavzemati se za kako idejo, nazor: pridigati moralo; pridiga poštenost, sam pa goljufa
3. ekspr. (vsiljivo) dajati nauke: ta človek rad pridiga; ne boj se, ne bom ti pridigal / zdravniki zaman pridigajo, da je kajenje škodljivo opominjajo
● ekspr. pridigati gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati
- pridigajóč -a -e:
poslušati pridigajočega duhovnika
krščanska vera, ki priznava Sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom
// nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest
1. versko in družbeno gibanje v 16. stoletju za reformiranje Katoliške cerkve, katoliške vere: v obdobju reformacije smo Slovenci dobili knjižni jezik; zgodovina reformacije / nemška, slovenska reformacija
// obdobje tega gibanja: reformacija traja skoraj celo šestnajsto stoletje
2. knjiž. reforma: začeti novo reformacijo šolstva
1. ki ni verskega, cerkvenega značaja; posveten: delo svetne vsebine / svetna in cerkvena glasba / svetna oblast
♦ rel. svetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik
2. ki ni duhovno, versko usmerjen: on je preveč sveten človek, da bi ga to zanimalo / svetno mišljenje
konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama; vahabizem: verniki so sprejeli vahabitizem
konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama: nasprotnik, pripadnik, začetnik vahabizma; širjenje vahabizma / vzgajati otroke v vahabizmu; pravila vahabizma
ki ima vero, versko prepričanje: veren človek; postati veren; globoko veren
● nar. odzvonilo je vernim dušam avemarijo; na verne duše v krščanskem okolju na praznik spomina na duše v vicah 2. novembra
- vérno prisl.:
verno moliti; sam.: skupina vernih
nanašajoč se na versko vzgojo: verskovzgojni cilji / verskovzgojni pisatelj
1. pri starih Judih pripadnik farizejske stranke, ki se iz verskih razlogov bori proti Rimljanom: upor zelotov
2. knjiž. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnež, zagrizenec: politični, verski zeloti
knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost: moralna ozkosrčnost se je spremenila v zelotizem; katoliški zelotizem
knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost: boj zoper zelotstvo in farizejstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »