Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
akróstih tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom
SSKJ
álpski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
SSKJ
anáfora -e ž (á) lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na začetku zaporednih stavkov ali verzov: uporabljati anafore
SSKJ
asonánca -e ž (ȃ) lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi
SSKJ
décima -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. lit. kitica iz desetih četverostopnih trohejskih verzov: glosa ima štiri decime
  2. 2. muz. deseta diatonična stopnja glede na dani ton
SSKJ
desétka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko s tramvajem, avtobusom številka deset
  2. 2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine
    ♦     rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij
  3. 3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka
  4. 4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke
SSKJ
dopísati in dopisáti -píšem dov., dopíšite (í á í) 
  1. 1. končati pisanje: oddahnil se je, ko je dopisal; dopisati pismo
  2. 2. dodatno, zraven napisati: dopisati zadnjo črko besede; dopisati opombe; pesnik je dopisal še sto verzov
SSKJ
epífora -e ž (ȋ) lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov
SNB
haiku1 -ja cit. [hajkú in hájku] m (ȗ; ȃ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; Haiku je čisti izraz razpoloženjskega stanja E ← agl. haiku ← jap. haiku, skrajšano iz hai(kai no) ku 'del pesnitve, sestavljene v pesniški obliki haikai'
    haiku2 -- v prid. rabi
    haikujevski (1), haikujski (1): haiku festival; Že kmalu si je ustvaril sloves plodnega in virtuoznega pesnika haiku poezije
SSKJ
kítica -e ž (í) 
  1. 1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico
  2. 2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina
SSKJ
kováč -a m (á) 
  1. 1. kdor z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikuje, obdeluje kovino: kovač kuje; kovač je z obema rokama vihtel kladivo; pesn. črni kovači / učiti se za kovača / kovač je podkoval konja / orodni, podkovski kovač; umetni kovač / kroparski kovači
  2. 2. ekspr. kdor z določenim ravnanjem pripravlja, ustvarja kaj: kovači usode
    ●     preg. vsak je svoje sreče kovač
    // nav. slabš. kdor sestavlja, tvori kaj: besedni kovači; kovač verzov
  3. 3. pog. bankovec ali kovanec za 10 par: dala mu je kovač(a); plačati je moral tri kovače
    ♦     zool. užitna morska riba z bodicami in črno liso na obeh prsnih plavutih, Zeus faber
SSKJ
kovánje -a s (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od kovati:
    1. a) kovanje jekla; kovanje in varjenje / ročno, strojno kovanje
      ♦       teh. hladno kovanje brez poprejšnjega segrevanja; vroče kovanje kovanje razbeljene kovine; kovanje v utorih s kovalnim orodjem, ki ima izdolbeno obliko predmeta, ki ga želimo skovati
    2. b) kovanje novih besed, verzov
    3. c) kovanje načrtov
    4. č) slišalo se je le drobno kovanje zapestne ure
  2. 2. star. kovinski del, ki varuje ali je za okras; okovje: smučarski čevlji z medeninastim kovanjem na robovih; kovček, obit s svetlim kovanjem; stol s srebrnim kovanjem
SSKJ
lapidárnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost lapidarnega; zgoščenost, jedrnatost: lapidarnost literarne sodbe; lapidarnost verzov / pesnik se v tem ciklu izpoveduje s svojo značilno lapidarnostjo
SSKJ
magistrále -a m (ȃ) lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov: magistrale z akrostihom; pren. Ti si življenja moj'ga magistrale (F. Prešeren)
SSKJ
membrána -e ž (ȃ) knjiž.  
  1. 1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki more nihati; kožica, opna: predreti, raztrgati membrano / membrane v ušesih / membrana na bobnu; pren., ekspr. muzika verzov je vplivala na njegove čustvene membrane
    // teh. na obod napeta, pritrjena tanka, prožna ploščica, ki more nihati: membrana v zvočniku se je pokvarila; gumijasta, kovinska membrana / telefonska membrana / membrana v črpalki
  2. 2. tanka plast snovi, skozi katero more pronicati plin, tekočina: difuzija plina skozi membrano / filtrirna membrana; polprepustna membrana
  3. 3. redko tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje; ovojnica, mrena: možgane ovijajo tri membrane / sklepna membrana
    ♦     biol. celična membrana zunanji, mrtvi del celice
SSKJ
miriáda -e ž (ȃ) knjiž.  
  1. 1. redko deset tisoč: ep ima več kot miriado verzov
  2. 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: snežna odeja se blešči od miriade drobnih kristalčkov; miriade zvezd / v travi se je lesketalo na miriade rosnih biserov
SSKJ
nèblagoglásje -a s (ȅ-ȃ) neubranost glasov: blagoglasje in neblagoglasje / neblagoglasje verzov
SSKJ
nebogljèn -êna -o prid. (ȅ é) 
  1. 1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce
  2. 2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov
    nebogljêno prisl.: nebogljeno jokati
SSKJ
poskóčnica tudi poskôčnica -e ž (ọ̑; ȏ) nav. ekspr.  
  1. 1. lahkotna skladba, navadno za ples: zaigrati veselo poskočnico
  2. 2. pesem ljubezenske, šaljive vsebine, navadno kratka: fantovske pesmi in poskočnice
    ♦     lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih
SSKJ
pripésniti -im dov. (ẹ̑) knjiž. dodatno, zraven spesniti: nekaj verzov je izpustil in pripesnil druge
● knjiž. legenda mu je pripesnila vrsto vrlin dodala, prisodila
Število zadetkov: 35