Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.
Jezikovna
Črka ⟨e⟩ kot polglasnik

V katerih primerih se e izgovarja kot polglasnik:

  • v osemdesetih,
  • začetek,
  • naklonjen,
  • predvsem,
  • na Goriškem.

Zakaj je temu tako?

Pravopis
dvólopáten -tna -o (ọ̑ȃ)
dvólopátni -a -o (ọ̑ȃ) ~o veslo
Pravopis
dvópláten -tna -o (ọ̑á; ọ̑ȃ)
dvóplátni -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~o veslo
dvóplátnost -i ž, pojm. (ọ̑á; ọ̑ȃ)
SSKJ²
dvóstránski -a -o prid. (ọ̑-á)
nanašajoč se na dve strani: dvostranska krtača; dvostransko ogledalo / dvostransko veslo veslo z dvema lopatama / dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama
♦ čeb. dvostranski čebelnjak čebelnjak, pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; filat. dvostransko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčata samo dva vzporedna robova znamk; obrt. dvostranska pletenina dvolična pletenina; strojn. dvostranski bat bat, ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo
    dvóstránsko prisl.:
    dvostransko obvezna pogodba
SSKJ²
ênosédežnik -a m (ē-ẹ̑)
vozilo z enim sedežem: pilotirati enosedežnik; veslo za enosedežnik
SSKJ²
ênovêseln -a -o [enovesələn in enovesəln] prid. (ē-ȇ)
ki ima eno veslo: enoveselni čoln
Celotno geslo Frazemi
gódlja Frazemi s sestavino gódlja:
bíti do vratú v gódlji, bíti v gódlji, izvléči se iz gódlje, [lépo] gódljo skúhati kómu, pomágati kómu iz gódlje, potegníti kóga iz gódlje, rešíti se iz [velíke] gódlje, znájti se v gódlji
SSKJ²
krmílen2 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na krmilo ali krmiljenje: krmilni deli; krmilne in signalne naprave / premikati krmilno ročico / krmilno veslo / krmilni mehanizem; avtomatski krmilni sistem
♦ elektr. krmilna mrežica mrežica, ki uravnava prehod elektronov ali ionov v elektronki; navt. krmilni stroj stroj, ki premika krmilni mehanizem; strojn. krmilna gred gred, ki premika ventile pri motorjih z notranjim zgorevanjem; krmilno kolo; teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča
SSKJ²
lémez -a m (ẹ̑)
1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak
2. pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze
Farmacija
napráva z vêsli -e -- -- ž
Celotno geslo Etimološki
odvesláti – glej véslo
Celotno geslo Etimološki
ojẹ̑ -sa s
Celotno geslo Etimološki
pīkati pȋkam nedov.
SSKJ²
pljúskniti -em dov. (ú ȗ)
1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani
// nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila
// z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel
2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg
// v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha
3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi
// na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode
● vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril
SSKJ²
pljúsniti -em dov. (ú ȗ)
1. v sunku se premakniti: voda v tolmunu je visoko pljusnila
// nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: vino v steklenici je pljusnilo
// z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: v temi pljusne veslo; pljusniti z repom
2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljusne ob čoln; pren., ekspr. na ušesa mu pljusne val smeha
// v sunku se razliti, izteči: mleko je pljusnilo čez rob; pazi, da ti voda ne pljusne za vrat
3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljusniti olje v posodi
// na tak način politi, izliti: pljusnil mu je kislino po rokah
● v obraz ji je pljusnila rdečica udarila
SSKJ²
poprijéti -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í)
1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči
// prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti
2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo
// začeti, navadno za kom
a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli
b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo
    poprijéti se nav. ekspr.
    oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo
    // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja
    ●     star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač
Pravopis
poprijéti -prímem dov. poprijétje; drugo gl. prijeti (ẹ́ í) kaj ~ vrv in povleči; poud. ~ napev za tenorjem |začeti peti|; poud. poprijeti koga Poprijelo ga je čudno razpoloženje |Postal je čudno razpoložen|; poprijeti za kaj ~ ~ veslo; poud. ~ ~ vsako delo |lotiti se ga|
poprijéti se -prímem se (ẹ́ í) česa poud. ~ ~ veje |oprijeti se|; poud. poprijeti se za kaj ~ ~ ~ vejo |oprijeti se je|
SSKJ²
porabíti in porábiti -im dov. (ī á)
1. narediti, da ni več razpoložljivih
a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti / lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil
b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil
// nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral
2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva
// nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure
3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo
    porabívši zastar.:
    porabivši ugodni trenutek, je zbežal
    porábljen -a -o:
    hitro porabljen zaslužek
Pravopis
porabíti in porábiti -im dov. porábljenje; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) kaj ~ kurjavo; porabiti kaj za koga/kaj ~ ves denar za nakup hrane; neobč. ~ desko za veslo uporabiti; Motor veliko ~i
Število zadetkov: 69