Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
pezíti -ím in péziti -im nedov., pézi tudi pêzi (ī í; ẹ̄ ẹ̑) zastar. težiti, obremenjevati: breme krivde ga pezi / ta vest ji pezi duha
SSKJ
predramíti in predrámiti -im dov. (ī á) 
  1. 1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru
    // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti
    // ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice
  2. 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo
    predrámljen -a -o: otrok je čisto predramljen; predramljena vest
SSKJ
preklícati -klíčem dov., preklícala in preklicála (í ȋ) 
  1. 1. razglasiti kaj za neveljavno: vlada je preklicala vrsto ukrepov; preklicati imenovanje, oporoko, pooblastilo / preklicati ček; dati preklicati izgubljene dokumente; preklicati v časopisu
  2. 2. razglasiti vest, trditev za neresnično, navadno v časopisu: preklicati novico; zahtevali so, da obrekovanje prekliče; preklicati žalitev / ekspr. prekliči, kar si rekel, drugače boš tepen / javno preklicati
  3. 3. z izjavo sporočiti prenehanje vztrajanja pri čem: preklicati sklep / preklicati odpoved, odstop / preklicati (svojo) udeležbo na dirkah odpovedati
    // prenehati priznavati kaj, odpovedati se čemu: pod grožnjo grmade je preklical svoje prepričanje; prigovarjal jim je, naj prekličejo zmote
  4. 4. razglasiti prenehanje odgovornosti za dejanje kake osebe v zvezi s premoženjem: preklicati svojega moža; zagrozil je sinu, da ga bo preklical
    // jur. odvzeti poslovno sposobnost: sodišče ga je preklicalo zaradi pijanstva
  5. 5. jur., nekdaj odvzeti pravno varstvo: preklicali so ga in izgnali
    preklícan -a -o 
    1. 1. deležnik od preklicati: preklicana žalitev; preklicano pooblastilo
    2. 2. presnet, preklet: zaradi teh preklicanih vozičkov ne bodo dosegli norme; niti en dan nam to preklicano vreme ni prizaneslo
    preklícano prisl.  
    1. 1. zelo, hudo: preklicano smo se trudili; nanjo je bil preklicano ponosen; preklicano dolgo je trajalo
    2. 2. v medmetni rabi izraža presenečenje: preklicano, težko je
SSKJ
rotênje -a (é) glagolnik od rotiti: njeno rotenje ga ni ganilo; jok in rotenje / knjiž. zaradi neprestanih rotenj se mu je začela oglašati vest prošenj
// z rotenjem obvladati zle duhove
SSKJ
skeléti -ím [kəl in kelnedov., skelì in skêli (ẹ́ í) povzročati ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarci s šibo dolgo skelijo / hrbet, oko me skeli; ozebline, rane so skelele / brezoseb. skelelo ga je od udarcev / svetloba skeli v oči
// ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše
 
ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
    skelèč -éča -e: skeleča bolečina; misel je bila skeleča; prisl.: skeleče pičiti
SSKJ
sporóčati -am nedov. (ọ́) delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani: sporočati novice, podatke; sporočati nasprotniku uradne skrivnosti; sporočati po radiu, telefonu; v pismu mu sporoča, da je odpotoval / sporočati svoje odločitve, stališča / sporočati komu pozdrave; v uradnih dopisih sporočamo vam, da smo prejeli vaš dopis; v osmrtnicah sporočamo žalostno vest, da je umrla naša mama / kaj nam sporoča to umetniško delo
SSKJ
zakrnéti -ím dov. (ẹ́ í) zaostati v rasti, razvoju: zaradi suše listi, plodovi zakrnijo in odpadejo; otroku je roka zakrnela / sluh zakrni / ekspr.: talent v provinci zakrni; duševno, ideološko zakrneti / ekspr. vest mu zakrni postane manj občutljiva
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi življenja pod zemljo so krtu oči zakrnele
    zakrnèl in zakrnél -a -o: zakrnela krila; čustveno zakrnel
SSKJ
zatíšati -am dov. (ȋ) nar. vzhodnoštajersko utišati: zatišati glas / zatišati bolečino / posmehoval se je, da bi zatišal vest
    zatíšan -a -o: zatišan jok; zatišane želje
SSKJ
zatŕden -dna -o prid. (ŕ ȓ) knjiž. trden, gotov: zatrden dokaz / zatrdna vest zanesljiva
SSKJ
konsternácija -e ž (á) knjiž., redko zbeganost, potrtost: vest o tem je povzročila popolno konsternacijo
SSKJ
maščeválka -e [u̯k tudi lkž (ȃ) ženska, ki koga maščuje ali se maščuje: maščevalka umorjenega očeta; pren., pesn. vest, maščevalka zločina
SSKJ
ogrešíti -ím dov., ogréšil (ī í) knjiž., redko, v zvezi z duša, vest omadeževati: premišljeval je, kako bi se maščeval, ne da bi ogrešil svojo dušo
    ogrešíti se pregrešiti se: ogrešiti se zoper zakon
SSKJ
zapovedováti -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj mora narediti, delati: njihova vera jim zapoveduje, da si dobrine delijo; delaj, kakor ti zapoveduje vest
// ukazovati: v tej hiši zapoveduje žena; zapovedovati samemu sebi / v pravljicah zapovedovati vetrovom / star. zapovedovati podrejenim
// star. poveljevati: zapovedovati vojski
    zapovedováje stil. zapovedujé: zapovedovaje reči
    zapovedujóč -a -e: zapovedujoč mir, je ugasnil luč; zapovedujoč glas; zapovedujoča kretnja; prisl.: zapovedujoče govoriti
SSKJ
zmíja -e ž (ī) zastar. kača: zmija se je plazila v travi; vest ga je grizla kakor zmija
SSKJ
blagovést -i ž (ẹ̑) knjiž. prijetna vest, veselo sporočilo: razširila se je blagovest o bližajoči se svobodi / prinesel je blagovest vsem revnim
// vznes. krščanska vera: nosilca blagovesti Ciril in Metod
SSKJ
čénča -e ž (ẹ̑) nav. mn., ekspr. neresnična vest, izmišljotina: to so navadne čenče; ne verjemi tem čenčam; pripovedovati, raznašati čenče; to so same babje čenče; prazne čenče
// vsebinsko prazno govorjenje: bile so zatopljene v svoje čenče
// nav. ed. klepetav človek: ti si prava čenča; vem, da bo molčal, saj ni čenča
SSKJ
čenčaríja -e ž (ȋ) nav. mn. neresnična vest, izmišljotina; čenča: to so bile same čenčarije; ni mi do babjih čenčarij / izgubljati čas s praznimi čenčarijami čenčanjem
SSKJ
demantírati -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice
// zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira
    demantíran -a -o: demantirane izjave
SSKJ
márnja -e ž (á) nav. mn., ekspr., raba peša neresnična vest, izmišljotina: ne poslušaj teh marenj; ne verjemi takšnim marnjam; babje, škodoželjne marnje; to so prazne marnje / poslušati marnje pivcev vsebinsko prazno govorjenje
// redko misel, muha: pozna vse njegove skrite marnje
SSKJ
vésten2 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vest, občutek: vestna, moralna merila / vestna svoboda svoboda vesti
Število zadetkov: 100