Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
gvànt -a m obleka, oblačilo: kotera ſzo ſitki potreibna kako gvant, cſreivli TF 1715, 29; gvanta pa nyegov je bejli grátao KŠ 1771, 56; Veſtis. Gvant KMS 1780, A8b; Gvant. Ruha KM 1790, 94; Ruha; oblacsilo, gvant KOJ 1833, 171; nemajoucsi gvanta ſzvadbenoga KŠ 1771, 72; Da ſze te kak scsetálje Gvanta, mocsno dr'sim SŠ 1796, 120; ino ſzo nyihov gvánt práli SM 1747, 31; Gvant doli ſzébe ſzlácsi KŠ 1754, 250; vnosenyej, gvánti KŠ 1754, 212; djalá ſzta na nyidva gvant ſzvoj KŠ 1771, 68; poszlavci szo horvacski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; Jeli csloveka vmejhkom gvánti oblecsenoga KŠ 1771, 35; Ni vu gvanti nemrem zebérati KAJ 1870, 56; velikási vogerszkom gvanti AI 1875, kaz. br. 1; ki je nej bio oblecseni zgvantom goſztüvanya KŠ 1771, 72; preſztrla ſzta ſzvoje gvante na 'zrbé KŠ 1771, 236

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
halja [hálja] samostalnik ženskega spola

dolgo vrhnje oblačilo

Celotno geslo Pohlin
janka [jȃnka] samostalnik ženskega spola

neko preprosto oblačilo, verjetno žensko krilo

PRIMERJAJ: jankara

Celotno geslo Pohlin
jankara [jánkara] samostalnik ženskega spola

neko preprosto oblačilo, verjetno žensko krilo

PRIMERJAJ: janka

Celotno geslo Pohlin
mezlanka [mezlȃnka] samostalnik ženskega spola

žensko krilo iz mezlana

Celotno geslo Pohlin
raš [rȃš] samostalnik moškega spola
  1. raševina, tj. groba tkanina iz volne in lanu
  2. žensko krilo
Celotno geslo Pohlin
rop [rọ̑p] samostalnik moškega spola

roparski plen

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
farban del., F3, dibaphus, -a, -um, dvakrat farban; tincta murice vestis, en gvánt na ſhkarlat farban; tinctus, -a, -um, farban, namozhen
Vorenc
glezen m, F3, crus, -ris, golénu, gléṡen; subnervare, okruloviti, ſhantovu ſturiti, ṡhyle podréṡati: gleṡne poreiṡati, ali nareiṡati. 2.Reg:8.v.4; vestis talaris, gvant dolg do tal, do gleṡna
Vorenc
gvant m, F119, abólla, -ae, eniga ſoldata gvánt, en ṡhoudni gvánt; aegis, -dis, en ṡheléṡni gvant; attrita vestis, ponoſhen gvánt; colobium, en koller, ali jerihaſt gvant; ephot, en gvant is mei teh maſhnih; fluens vestis, en dolg gvant do tál; habitus, -us, navada: viṡha ſhtalt: odeitou: gvant; immutare vestitum, gvant preminiti, en drugi oblézhi; instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje; interpolus, -a, -um, interpola vestimenta, ſtari predélani gvanti; lacerna, -ae, zunîe, petlerṡki gvant; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim gvantu; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; laena vestis, ſukneni gvánt, oblazhilu; sarcinator, -oris, kateri gvante flika; vestiarius, -rÿ, kateri gvante predaja, ali déla; vestimenta interpolata, ſtari preobarnîeni gvanti; vestimentum, -ti, gvant; vestis goſspina, gvant is parhata; vestis pulla, lugubris, trorarṡki gvant; vestitus, -tus, gvant, oblazhilu
Vorenc
hoja1 ž, F15, adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru dohajati; ambulatio, hod, hoja; demeaculum, doli hoja; equus succuſsarius, koyn teṡhke hoje; exitus, vun hoja, konez; exodus, vun hoja; inceſsus, -us, hoja, hojenîe; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja; levipes, -dis, hitrih nog, hiter, lagák k'hoji, h'tekanîu; praegreſsio, -onis, naprei hojenîe, naprei hoja; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; receſsim, s'naṡai hojo, odhodnu; transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi hoja, v'prég hod; vestis undans, en gvant, kateri v'hoji ſhumy
Vorenc
oblačilo s, F10, armelausia, enu gviſhnu oblazhilu; devestire, ſlézhi, ſlazhiti, oblazhilu doli vrézhi, potegniti; gausapatus, -ti, ena kozaſta ſuknîa, ali oblázhilu, ali plaṡzh; indumentum, oblazhilu, odétou; lanea vestis, ſukneni gvánt, oblazhilu; satabala, -orum, gvanti, célu oblazhilu. Dan:3.v.94; stola, -ae, ſléhernu oblazhilu, ṡlaſti dolgu, inu ṡhlahtnu; stola gloriae, oblazhilu te zhaſti; vestis, -tis, oblazhilu; vestitus, -tus, gvant, oblazhilu
Vorenc
odeja ž, F15, cento, -nis, flika per fliki, ena is vſih ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja; dorsualia, odeje ṡa ṡhivino; gausape, gausapina, -ae, en kóz k'odeji; instragulum, -li, dèka, odeja; instratum, ſléherna odeja, ali odétva, koinṡka dèka; integumentum, -ti, odeja, pokrivalu; lodix, -cis, plahta, ali kolter, odeya; operimentum, odeja; storea, -ae, ſléherna odeya s'bizhja ſturjena, ſtora po laṡhku; stragula, -ae, vel stragulum, -li, ena dèka, ali ſléherna odeya; stragulata vestis, prelépa odeya; stragulum. ein decke. dèka, odeya; teges, -gis, ena ſorta odeye is bizhovja, ali mezizhja nariena; tegumen, vel tegumentum, -ti, odeya, odeitou; theca, -ae, plahta, ali odeya
Vorenc
parhat m, vestis goſsipina, gvant is parhata
Vorenc
pavola ž, F11, bombyx, pavola; erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne; goſsipium, -pÿ, pavola; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati; pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha; senecio, -onis, kriṡhni korèn ... sakai pappus je tá pavola, katera od drevja, ali od ſadja odleituje; subucula, -ae, kamiṡhola s'pavole ṡhtrikana; vestis bombasina, gvant is pavole; xylon, en neṡnan germ, na katerim pavola raſte, pavola
Vorenc
pisan1 prid., F12, dracontium, -tÿ, kazhnik ṡeliṡzhe, je piſſanu kakòr kazha; equus guttatus, piſſan koyn; leucoion, -coÿ, piſſani nagelni, vſe ṡhlaht violize; multicolor, doſti fárb, piſſan, mnogitere farbe; pavo, -onis, vel pavus, -vi, en pau s'lépim piſſanim perjam; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakòr Rumarji noſſio; picus, -ci, dètel, leipa piſſana tyza; polymita vestis, ena piſſana ſuknîa; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; polymitus, -a, -um, en piſſan gvant, ali ena tkana reizh s'vſih ṡhlaht farb niti. Exod:37; pulmonaria maculosa, kukovizhje pèrje, ṡeliṡzhe piſſanu: pluzhnik; variegatus, -a, -um, pirihaſt, piſſan, progaſt
Vorenc
ponošen del., F2, attrita vestis, ponoſhen gvánt; attritus âb atteror, ṡtren, ẛmanzan, ẛriban, ſtar, ẛnuzan, obnoſhen, dobru ponoſhen
Vorenc
praman del., F2, fimbriatus, -a, -um, prepraman, praman; vestis fimbriata, praman gvant
Vorenc
prelep prid., F2, formosus, -a, -um, preleip, ṡhtaltin, cilú lubeṡniu; stragulata vestis, prelépa odeya
Vorenc
prodaj m, F13, indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; licitator, tudi kateri ṡa eno reizh na prudai vezh, inu vezh oblubuje; mangonizare, ſtare ṡaleṡháne rizhy ponoviti, inu na prudai perpraviti; merces, lon: tudi blagú na prudai; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati, v'laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od[!] tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sub Corona vendere, ozhitnu na prudai poſtaviti; venalis, -le, na prudai, na predajo; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati; venditatio, na prudai blagá iṡkaṡanîe; vestis promercialis, en gvant na prudai
Število zadetkov: 43