Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
kanál -a m (ȃ)
1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek
// cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal
2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal
// morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal
3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / pog. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal
// položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal
4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali
♦ 
aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine
SSKJ²
tunél -a m (ẹ̑)
1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel
// navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt
2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama
♦ 
agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik
Pravopis
tunél -a m (ẹ̑) ~ med vesoljskima ladjama; peljati se skozi ~ predor; aerodinamični ~ vetrovnik
SSKJ²
vétrn -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na veter: vetrni sunek / vetrno vreme vetrovno / vetrna stran hriba stran, izpostavljena vetru / vetrni jopič jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom; vetrni mlin mlin na veter; knjiž. vetrna šipa vetrobransko steklo
 
aer. vetrni kanal vetrovnik; strojn. vetrna turbina turbina, ki izkorišča kinetično energijo vetra
SSKJ²
vétrnik -a m (ẹ̑knjiž.
1. vetrolov: soba pri vetrniku
2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: narediti vetrnik v strehi
● 
knjiž. obleči vetrnik vetrovko; nar. z vetrnikom očistiti žito z vejalnikom
♦ 
glasb. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena; sapnica; teh. vetrovnik
Pravopis
vétrnik -a m (ẹ̑) neobč.: vetrolov; zračnik; pokr. vejalnik; glasb. sapnica; teh. vetrovnik
SSKJ²
vetrôven -vna -o prid. (ō ȏ)
nanašajoč se na pihanje vetra: vetroven dan; vreme je vetrovno / hodili so po vetrovnih travnikih travnikih, izpostavljenih vetru / vetroven sunek sunek vetra
♦ 
aer. vetrovni kanal vetrovnik; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra
    vetrôvno prisl.:
    vetrovno pihati / v povedni rabi jutri bo vetrovno
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik]
    1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov
      1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
ETIMOLOGIJA: veter
SSKJ²
vetrôvnik -a m (ȏ)
teh. veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih: postaviti maketo v vetrovnik
Pravopis
vetrôvnik -a m (ȏ) teh. |naprava|
Celotno geslo Sinonimni
vetrôvnik -a m
teh. veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilovpojmovnik
SINONIMI:
teh. aerodinamični tunel, aer. vetrovni kanal
Smučanje
vetrôvnik -a m
Število zadetkov: 12