Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
bernski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bernska bernsko pridevnik
IZGOVOR: [bêrnski] in [bêrənski]
ZVEZE: bernski planšarski pes
Celotno geslo ePravopis
Bernsko višavje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bernskega višavja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorat predel v Švici
IZGOVOR: [bêrnsko višáu̯je], rodilnik [bêrnskega višáu̯ja] in [bêrənsko višáu̯je], rodilnik [bêrənskega višáu̯ja]
BESEDOTVORJE: bernskovišavski
PRIMERJAJ: bernski
Svetokriški
Gelboe mn. zemljepisno lastno ime Gilboa: kadar David je bil prekonil te hribe Gelboe im./tož. mn. vſelej ſo bily oſtali nerodovitni (II, 129) ǀ David je bil prekounil te hribe Gelboe im./tož. mn. (II, 338) Gilbóa, lat. V Gelboe, višavje ob Mrtvem morju (SP 1 Krn 10,1)
Pravopis
Golánsko višávje -ega -a s, zem. i. (ȃ ȃ) |planota v Siriji|: na ~em ~u
Celotno geslo Etimološki
lȃt latȋ ž in -a m
Celotno geslo ePravopis
lublinski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
lublinska lublinsko pridevnik
IZGOVOR: [lúblinski]
Celotno geslo ePravopis
Lublinsko višavje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lublinskega višavja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
višavje na Poljskem
IZGOVOR: [lúblinsko višáu̯je], rodilnik [lúblinskega višáu̯ja]
PRIMERJAJ: Lublin
Geografija
mezéta -e ž
Geografija
nižávje -a s
Celotno geslo ePravopis
novogvinejski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
novogvinejska novogvinejsko pridevnik
IZGOVOR: [novogvinêjski]
Geografija
planôta -e ž
Planinstvo
prigórje -a s
Jezikovna
Ukrajinska in beloruska imena: uporabiti ruski zapis ali ne?

Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?

SSKJ²
uravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice
// izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu
2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave
// narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost
3. urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo
4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto
5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode; uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano
6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega
7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu; uravnati koga na glavno cesto
8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah
9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene
10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral
● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegnil
    uravnáti se knjiž., v zvezi s po
    začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi
    ●     zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se
    uravnán -a -o:
    uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan
Celotno geslo Vezljivostni G
uravnáti -ám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti ravno kaj v kaj / po čem
Uravnali so (jim) parcelo.
2.
kdo/kaj dati kaj v naraven/pravilen položaj v/na kom/čem
Uravnal (mu) je izpahnjeno koleno v prvotni položaj.
3.
kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
Uravna uro /po srednjeevropskem času/.
4.
kdo/kaj ustrezno naravnati kaj
/Razumno/ uravnajo dotok vode.
5.
iz medicine kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
Uravnali so rojstva v državi.
Pleteršnik
višȃva, f. die Höhe; iz višave, v višavah; slava Bogu na višavah; — die Anhöhe; — = višavje, das Hochland, Cig. (T.).
SSKJ²
višávje -a s (ȃ)
obsežnejše območje visokega sveta: azijska višavja; valovito višavje / Golansko višavje
Pravopis
višávje -a s, skup. (ȃ) sneg po ~u
Celotno geslo Sinonimni
višávje -a s
obsežnejše področje visokega svetapojmovnik
SINONIMI:
višavski svet
Pleteršnik
višȃvje, n. das Hochland, C., Jes.
Število zadetkov: 24