Zadetki iskanja
Pleteršnik
dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
drȗžej, m. 1) der Genosse, der Gefährte, C., Z.; Pridite angelci, Vi nebeški družeji, Slom.; — 2) der Ehegemahl, Mur., Valj. (Rad).
Pleteršnik
gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.-Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.-Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.-C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
Pleteršnik
kakǫ́v, adj. = kakšen, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.); vi veste, kakove zapovedi sem vam dal, Dalm.; tudi: kákov, Št.; črez kakove pol ure, Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
kakǫ́vər, pron. rel. indecl. wie beschaffen, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm.; s kakover mero vi merite, s to se bo vam zopet merilo, Dalm.; sv. pismo, v kakover jeziku bodi, die hl. Schrift, in welcher Sprache immer, Dalm.; kakover so matere, take so hčere, Levst. (Sl. Spr.); kadar kdo kakover koli živino da, wann jemand ein irgendwie beschaffenes Vieh gibt, Levst. (Sl. Spr.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
mȃri, I. adv. 1) = mar I. 1), Dict., Krelj, Dalm., Jurč., Erj. (Izb. sp.), LjZv.; kaj tebi mari za to? Krelj; v mari imeti kaj, das Augenmerk auf etwas gerichtet haben, Cig.; = na mari imeti kaj, C.; na mari mi je kaj, ich kümmere mich um etwas, ich beachte etwas, Bes.-C.; te reči mu niso bile na mari, LjZv.; — 2) = mar I. 2), vielmehr, lieber, Meg., Schönl.; sodite vi sami, ako je prav pred božjim obličjem mari vas slušati kakor Boga, Kast. (Sv. p.); mari ljubi, kakor da bi on bil ljubljen, Kast. (N. c.); — II. conj. = mar II. etwa, C.
Pleteršnik
mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
Pleteršnik
nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.-M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.-C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
Pleteršnik
nikȃ, I. pron. = nič, ogr.-C.; — II. adv. = nikar: Ne vekaj pa nika, Npes.-K.; vi ste čisti, ali nika vsi, Schönl.
Pleteršnik
nù 1., interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.-Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
Pleteršnik
odmlátiti, -im, vb. pf. 1) durch Dreschen, Schlagen lostrennen; — abdreschen: o. dolg, Cig.; — 2) das Dreschen beenden; mi smo že odmlatili, vi še mlatite.
Pleteršnik
odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.-Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).
Pleteršnik
panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
Pleteršnik
pẹ́ti, pójem, vb. impf. singen; peta maša, das Hochamt; peta igra = opera, V.-Cig.; takrat so mi ptičke pele = damals gieng es mir gut, Levst. (Rok.): šiba novo mašo poje = wo Zucht ist, da ist Ehre; — hvalo komu p., jemanden lobpreisen; ure p., die Stunden abrufen, Cig.; petelin poje (kräht); matica poje, der Bienenweisel tutet, Cig.; čiriček poje, die Weingrille zirpt; tönen: zvon, struna, trobenta poje, orgle pojo; sodi po kleti pojejo = die Fässer sind leer, Pjk. (Črt.), Levst. (Zb. sp.); po ušesih mi poje, die Ohren gellen mir, Cig.; kar vi pravite, lepo poje (klingt schön), V.-Cig.; zmerom je pela, immer hieß es, UčT.; lauten, Jan.; tako poje pismo, GBrda; šiba bo pela, es wird Ruthenschläge geben; palica naj poje, Jurč.; zdaj poje v gozdu sekira, LjZv.; — kosa veselo poje (= reže), Zv.; — huda mu je pela, es gieng ihm schlecht; slaba ti bo pela, es soll dir übel bekommen; — besingen: p. Matjaže, Kranjic lepoto, Preš.; (pẹ̑jem, Npes.-Vraz, Danj. [Posv. p.]).
Pleteršnik
pogubljeváti, -ȗjem, vb. impf. = pogubljati; ne pogubljujte, tako tudi vi ne boste pogubljeni, Schönl.
Pleteršnik
pohitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich irgendwohin eilend begeben; p. kam; — 2) ereilen: če koga kakšen greh pohiti, vi ga posvarite! Ravn.; mladike mraz pohiti, Pirc.
Pleteršnik
raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.
Število zadetkov: 56
Dostopnost