doglèd -éda m (ȅ ẹ́)
knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) videti: jezdeci so izginili iz dogleda; ladja je priplula v dogled; vlak je že na, v dogledu
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
doglédnost -i ž (ẹ́) knjiž.
1. bližnja prihodnost: upamo, da se bo to v doglednosti uresničilo
2. razdalja, do katere se da (razločno) videti: hiša se zgublja na robu doglednosti
1. bližnja prihodnost: upamo, da se bo to v doglednosti uresničilo
2. razdalja, do katere se da (razločno) videti: hiša se zgublja na robu doglednosti
SSKJ²
falíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešiti: napadalec je falil gol
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: poti so dobro označene, ne morete faliti
3. narediti napako: faliti študij
4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkati: do vrha fali samo še nekaj metrov
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešiti: napadalec je falil gol
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: poti so dobro označene, ne morete faliti
3. narediti napako: faliti študij
4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkati: do vrha fali samo še nekaj metrov
SSKJ²
kratkovídnost -i ž (í)
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le bližnje predmete: zaradi kratkovidnosti je moral nositi očala
2. nav. ekspr. nesposobnost človeka, da bi vnaprej videl potek česa: njegova kratkovidnost je bila glavni vzrok neuspeha
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le bližnje predmete: zaradi kratkovidnosti je moral nositi očala
2. nav. ekspr. nesposobnost človeka, da bi vnaprej videl potek česa: njegova kratkovidnost je bila glavni vzrok neuspeha
SSKJ²
ločeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo / ločevati odpadke ločeno zbirati in odlagati komunalne odpadke, zlasti papir, steklo in plastično, kovinsko embalažo
2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev
3. biti, nahajati se vmes: posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete; visok zid ločuje vrt od ceste; pren. globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele
1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo / ločevati odpadke ločeno zbirati in odlagati komunalne odpadke, zlasti papir, steklo in plastično, kovinsko embalažo
2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev
3. biti, nahajati se vmes: posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete; visok zid ločuje vrt od ceste; pren. globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele
- ločeváti se
1. knjiž. biti različen, drugačen: takrat se je kmet zelo ločeval od meščana; ta prizadevanja se ločujejo od prejšnjih
2. biti v (sodnem) postopku za prenehanje zakonske zveze, pravn. razvezovati se: slišal sem, da se ločujeta
// večkrat se ločiti, se razvezati: filmski igralci se radi poročajo in ločujejo
● star. slika kaže, kako se sin ločuje od matere poslavlja; star. ločevati se s tega sveta umirati
- ločujóč -a -e:
govoril je jasno, ločujoč bistveno od nebistvenega; ločujoči znaki
SSKJ²
pománjšati -am dov. (ȃ)
1. narediti, povzročiti, da je kaj videti manjše: razpršilna leča predmet pomanjša; hotel se je pomanjšati, zato je sklonil glavo in upognil hrbet
// narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjšati načrt hiše; pomanjšati sliko
2. star. zmanjšati: pomanjšati hitrost
1. narediti, povzročiti, da je kaj videti manjše: razpršilna leča predmet pomanjša; hotel se je pomanjšati, zato je sklonil glavo in upognil hrbet
// narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjšati načrt hiše; pomanjšati sliko
2. star. zmanjšati: pomanjšati hitrost
- pománjšan -a -o:
pomanjšana fotografija; prikazati objekte v pomanjšanem merilu
SSKJ²
pomanjševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da je kaj videti manjše: te črte ploskev navidezno pomanjšujejo / on rad težave pomanjšuje
// delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjševati fotografije
delati, povzročati, da je kaj videti manjše: te črte ploskev navidezno pomanjšujejo / on rad težave pomanjšuje
// delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjševati fotografije
SSKJ²
prezréti -zrèm dov., prezŕl (ẹ́ ȅ)
1. ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi; prezrl je oviro in padel; prezreti prometni znak; na srečo je prezrl, da mu je pokazala jezik; v raztresenosti ga je prezrl / prezreti spremembo voznega reda
// narediti se, kot da kdo ni opažen: užaljen je in jo na cesti prezre / starši so mu napako prezrli; dobrohotno prezreti pomoto / namenoma prezreti
2. nav. ekspr. ne spoznati, ne uvideti: prezrl je koristi, ki jih ima od njih; škoda, da je učitelj prezrl fantove sposobnosti
3. kljub pričakovanju ne upoštevati koga: pri podeljevanju nagrad so ga prezrli / nečaka je v oporoki prezrl / pri vabilih na zabave so ga večkrat prezrli ga niso povabili / kritiki so njegovo zadnjo knjigo prezrli
// ne upoštevati sploh: prezreti nekatera dejstva; razvoja tehnike ne smemo prezreti
● zastar. s hriba je lahko prezrl vso okolico pregledal
1. ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi; prezrl je oviro in padel; prezreti prometni znak; na srečo je prezrl, da mu je pokazala jezik; v raztresenosti ga je prezrl / prezreti spremembo voznega reda
// narediti se, kot da kdo ni opažen: užaljen je in jo na cesti prezre / starši so mu napako prezrli; dobrohotno prezreti pomoto / namenoma prezreti
2. nav. ekspr. ne spoznati, ne uvideti: prezrl je koristi, ki jih ima od njih; škoda, da je učitelj prezrl fantove sposobnosti
3. kljub pričakovanju ne upoštevati koga: pri podeljevanju nagrad so ga prezrli / nečaka je v oporoki prezrl / pri vabilih na zabave so ga večkrat prezrli ga niso povabili / kritiki so njegovo zadnjo knjigo prezrli
// ne upoštevati sploh: prezreti nekatera dejstva; razvoja tehnike ne smemo prezreti
● zastar. s hriba je lahko prezrl vso okolico pregledal
- prezŕt -a -o:
prezrti problemi; prezrte napake
SSKJ²
razlikováti -újem nedov. (á ȗ)
1. videti, občutiti različnost med čim: razlikovati barve; razlikovati užitne in neužitne gobe; razlikovati kak predmet od drugih; razlikovati med posameznimi glasovi; med temi stvarmi moramo dobro razlikovati; razlikovati po obliki / razlikovati pomene besed
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: ta narečja ne razlikujejo več padajoče in rastoče intonacije / ta literarni zgodovinar razlikuje naslednja obdobja
2. knjiž. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega; ločiti: ta lastnost ga razlikuje od drugih ljudi; to ga zelo razlikuje od bratov
1. videti, občutiti različnost med čim: razlikovati barve; razlikovati užitne in neužitne gobe; razlikovati kak predmet od drugih; razlikovati med posameznimi glasovi; med temi stvarmi moramo dobro razlikovati; razlikovati po obliki / razlikovati pomene besed
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: ta narečja ne razlikujejo več padajoče in rastoče intonacije / ta literarni zgodovinar razlikuje naslednja obdobja
2. knjiž. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega; ločiti: ta lastnost ga razlikuje od drugih ljudi; to ga zelo razlikuje od bratov
- razlikováti se
biti različen, drugačen: človek se razlikuje od živali / naša doba se razlikuje od prejšnjih; razlikovati se po izobrazbi, po zunanjosti / mnenja o tem se zelo razlikujejo; razlikovati se med seboj
- razlikujóč -a -e:
razlikujoči znaki; sodba, razlikujoča se od drugih
SSKJ²
razpoznáti -znám dov. (á ȃ)
1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: razpoznati predmete, znake; razpoznala jih je po glasu / razpoznati bolezen / knjiž. razpoznati dobro od zlega ločiti
2. videti kaj kot posameznost: kljub mraku je razpoznal predmete v prostoru
3. prepoznati: razpoznati ponesrečenca / razpoznati rokopis
1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: razpoznati predmete, znake; razpoznala jih je po glasu / razpoznati bolezen / knjiž. razpoznati dobro od zlega ločiti
2. videti kaj kot posameznost: kljub mraku je razpoznal predmete v prostoru
3. prepoznati: razpoznati ponesrečenca / razpoznati rokopis
- razpoznáti se knjiž.
določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: le s težavo se je razpoznal v prostoru
SSKJ²
razpoznávati -am nedov. (ȃ)
1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi: otrok je začel razpoznavati stvari okoli sebe; razpoznavati ljudi po glasu; zanesljivo razpoznavati znake / razpoznavati bolezni / knjiž. razpoznavati resnico od neresnice ločevati
2. videti kaj kot posameznost: zdanilo se je in lahko je razpoznaval drevesa; v mraku je težko razpoznavati predmete v sobi
3. prepoznavati: razpoznavati ponesrečence
1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi: otrok je začel razpoznavati stvari okoli sebe; razpoznavati ljudi po glasu; zanesljivo razpoznavati znake / razpoznavati bolezni / knjiž. razpoznavati resnico od neresnice ločevati
2. videti kaj kot posameznost: zdanilo se je in lahko je razpoznaval drevesa; v mraku je težko razpoznavati predmete v sobi
3. prepoznavati: razpoznavati ponesrečence
- razpoznávati se knjiž.
določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: počasi se je začel razpoznavati v prostoru; pren. razpoznavati se po moderni umetnosti
SSKJ²
sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešiti: izstrelek napadalcev je sfalil tarčo
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: bil je tako nabasan, da je sfalil blok
3. narediti napako: poročilo točno opozarja, kje so sfalili; sfaliti z naslovom
4. zmanjkati: ob zviševanju porabe lahko nafte sfali že čez 10 let; sfaliti za plače / tekmovalci so bili dobri, sfalil jim je le kanček sreče
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešiti: izstrelek napadalcev je sfalil tarčo
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: bil je tako nabasan, da je sfalil blok
3. narediti napako: poročilo točno opozarja, kje so sfalili; sfaliti z naslovom
4. zmanjkati: ob zviševanju porabe lahko nafte sfali že čez 10 let; sfaliti za plače / tekmovalci so bili dobri, sfalil jim je le kanček sreče
SSKJ²
simuláker -kra m (á)
kar je videti kot resnično in nadomešča neobstoječi izvirnik: oblast je z nadzorom odslikave vsakdana v medijih skrbela za simulaker resničnosti; predavanje o simulakrih; miti in simulakri / simulaker laične filozofije
kar je videti kot resnično in nadomešča neobstoječi izvirnik: oblast je z nadzorom odslikave vsakdana v medijih skrbela za simulaker resničnosti; predavanje o simulakrih; miti in simulakri / simulaker laične filozofije
SSKJ²
vídenje -a s (í)
1. glagolnik od videti: dobro, ostro videnje; sposobnost za videnje v mraku; videnje in slišanje / po enkratnem videnju si ga ni mogel zapomniti / videnje bistva / režiserjevo videnje drame
2. rel. notranje doživetje, izkustvo česa nadnaravnega brez posredovanja čutnih organov: imeti videnje; Bog mu je poslal videnje / apokaliptična videnja; videnje apostola Janeza o koncu sveta
3. notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: pesnikova videnja groze, smrti / sanjsko videnje
4. kar se da na osnovi kakih znakov predvideti za neznane, prihodnje stvari: videnja so se izpolnila, uresničila
1. glagolnik od videti: dobro, ostro videnje; sposobnost za videnje v mraku; videnje in slišanje / po enkratnem videnju si ga ni mogel zapomniti / videnje bistva / režiserjevo videnje drame
2. rel. notranje doživetje, izkustvo česa nadnaravnega brez posredovanja čutnih organov: imeti videnje; Bog mu je poslal videnje / apokaliptična videnja; videnje apostola Janeza o koncu sveta
3. notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: pesnikova videnja groze, smrti / sanjsko videnje
4. kar se da na osnovi kakih znakov predvideti za neznane, prihodnje stvari: videnja so se izpolnila, uresničila
SSKJ²
vidévati -am nedov. (ẹ́)
večkrat videti: starca so videvali pred hišo; po stenah so videvali napise z gesli / v teh pesmih videva nadaljevanje ljudskega izročila / videva jo vsak dan; z domačimi se videva samo zvečer / teh rastlin pri nas skoraj ne videvamo ni
večkrat videti: starca so videvali pred hišo; po stenah so videvali napise z gesli / v teh pesmih videva nadaljevanje ljudskega izročila / videva jo vsak dan; z domačimi se videva samo zvečer / teh rastlin pri nas skoraj ne videvamo ni
SSKJ²
vidljívost -i ž (í)
1. možnost videti kaj, zlasti glede na lastnosti ozračja: vidljivost se izboljšuje, slabša; megla zmanjšuje vidljivost; dobra vidljivost / vidljivost je pod sto metrov; majhna vidljivost
2. knjiž. vidnost: vidljivost prometnih znakov
1. možnost videti kaj, zlasti glede na lastnosti ozračja: vidljivost se izboljšuje, slabša; megla zmanjšuje vidljivost; dobra vidljivost / vidljivost je pod sto metrov; majhna vidljivost
2. knjiž. vidnost: vidljivost prometnih znakov
SSKJ²
zablefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega: v kočljivih položajih je znal zablefirati / poskušati zablefirati emocije
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega: v kočljivih položajih je znal zablefirati / poskušati zablefirati emocije
SSKJ²
zblefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega: kakovosti ni mogoče zblefirati
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega: kakovosti ni mogoče zblefirati
SSKJ²
zgrešíti -ím tudi izgrešíti -ím dov., zgréši tudi izgréši; zgréšil tudi izgréšil (ī í)
1. pri metanju, streljanju ne zadeti: nameril je in ustrelil, vendar je zgrešil; zgrešiti cilj, tarčo / krogla, strel zgreši / igralec je zgrešil žogo / vtikal je ključ, pa je vedno zgrešil ključavnico
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: voznik je zgrešil odcep; v temi je zgrešil pot, vrata; zgrešiti smer; v množici sta se zgrešila / hiša stoji na samem, ne boste je zgrešili; tega človeka ne moreš zgrešiti, tako izstopa
// priti v položaj, ko se česa ne vidi, ne opazi več: sledil mu je v primerni razdalji, da ga ne bi zgrešil / med grmovjem je pes sled zgrešil
3. ne doseči zaželenega, pričakovanega rezultata: predstava je zgrešila svoj namen; neprodane knjige zgrešijo pravi smisel
4. ekspr. narediti napako, zmotiti se: zgrešil je, ker ga ni poslušal; za študij se je odločil nepremišljeno in je šele pozneje spoznal, da je zgrešil / zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje
● ekspr. ljudje so ga že zgrešili ga ne poznajo, prepoznajo več; ekspr. njegovo ime sem čisto zgrešil se ga ne spomnim; ekspr. fant je zgrešil pravo pot ravna, dela nepravilno, moralno oporečno; take priložnosti gotovo ne boš zgrešil zamudil
1. pri metanju, streljanju ne zadeti: nameril je in ustrelil, vendar je zgrešil; zgrešiti cilj, tarčo / krogla, strel zgreši / igralec je zgrešil žogo / vtikal je ključ, pa je vedno zgrešil ključavnico
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: voznik je zgrešil odcep; v temi je zgrešil pot, vrata; zgrešiti smer; v množici sta se zgrešila / hiša stoji na samem, ne boste je zgrešili; tega človeka ne moreš zgrešiti, tako izstopa
// priti v položaj, ko se česa ne vidi, ne opazi več: sledil mu je v primerni razdalji, da ga ne bi zgrešil / med grmovjem je pes sled zgrešil
3. ne doseči zaželenega, pričakovanega rezultata: predstava je zgrešila svoj namen; neprodane knjige zgrešijo pravi smisel
4. ekspr. narediti napako, zmotiti se: zgrešil je, ker ga ni poslušal; za študij se je odločil nepremišljeno in je šele pozneje spoznal, da je zgrešil / zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje
● ekspr. ljudje so ga že zgrešili ga ne poznajo, prepoznajo več; ekspr. njegovo ime sem čisto zgrešil se ga ne spomnim; ekspr. fant je zgrešil pravo pot ravna, dela nepravilno, moralno oporečno; take priložnosti gotovo ne boš zgrešil zamudil
- zgrešèn tudi izgrešèn -êna -o
1. deležnik od zgrešiti: zgrešen cilj; zgrešena smer; uprizoritev je bila igralsko in režijsko zgrešena
2. ekspr. napačen, neprimeren: zgrešen ukrep; zgrešena naložba; zgrešena politika; tako ravnanje je popolnoma zgrešeno / zgrešeno življenje; prisl.: zgrešeno razlagana pesem
SSKJ²
zvedàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki si prizadeva dosti izvedeti, videti: zvedav in bister deček; zvedav popotnik; bil je zvedav za nekatere stvari / zvedavo spraševanje / ekspr. zvedave oči
// radoveden: nič ni mogel prikriti zvedavim sosedom; zvedave ženske / skriti se zvedavim pogledom
ki si prizadeva dosti izvedeti, videti: zvedav in bister deček; zvedav popotnik; bil je zvedav za nekatere stvari / zvedavo spraševanje / ekspr. zvedave oči
// radoveden: nič ni mogel prikriti zvedavim sosedom; zvedave ženske / skriti se zvedavim pogledom
- zvedávo prisl.:
zvedavo si ogledovati mesto; zvedavo prisluškovati
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 241
Dostopnost