Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Pravopis
narávnost2 poudar. člen. (á) knj. pog. ~ imenitno je videti prav
Pravopis
nékaj4 mer. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) ~ je povedal, veliko pa ne; Na izletu je bilo kar ~ videti; ~ pa razumem tudi jaz; Poslopje je ~ zidano, ~ pa leseno deloma; Njegova beseda ~ zaleže precej, veliko; ~ se jezi (name) |zaradi nečesa|
Pravopis
pròst prôsta -o tudi pròst prôsta -ó (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ dan; knj. pog. imeti ~o vožnjo brezplačno; po opravljenem delu biti ~; Konji se pasejo ~i; prost česa biti ~ vojaščine; star. biti ~ predsodkov brez predsodkov
prôsti -a -o (ó) ~ čas; ~ spis; videti kaj s ~im očesom
prôsti -ega m, člov. (ó) star. uživati spoštovanje pri ~ih in izobraženih preprostih, neizobraženih
na prôsto in na prósto smer. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) iti ~ ~
na prôstem in na próstem mestov. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) delati ~ ~
prostóst -i ž, pojm. (ọ̑) uživati ~; izpustiti na ~
Pravopis
pŕsiti se -im se nedov. -èč se -éča se; pŕsenje (ŕ ȓ; ȓ) Prsil se je, da bi bil videti večji; poud. prsiti se pred kom z/s čim ~ ~ ~ prijatelji z uspehi |bahati se, postavljati se|
Pravopis
róžnato nač. prisl. (ọ̑) ~ obarvan; poud. videti kaj ~ |olepšano, optimistično|
Pravopis
sánje sánj ž mn. (á) imeti hude, lepe ~; videti v ~ah pokojnika; poud.: ~ o prihodnosti |predstave, želje|; To mi še v ~ah ne pride na misel |sploh ne|
Pravopis
stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
Pravopis
strašánski -a -o (ȃ) poud.: ~ nered |zelo velik|; ~ pok |močen, silovit|; ~a zver |grozna, strašna|
strašánsko -ega s, pojm. (ȃ) poud. videti kaj ~ega |groznega, strašnega|
strašánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
Pravopis
strganína -e ž (í) videti kožo skozi ~o
Pravopis
usójeno povdk. (ọ́) poud. komu Ni mu bilo ~ videti vnuka |Umrl je, preden se je rodil vnuk|
Pravopis
virtuálen -lna -o (ȃ) izobr. videti drevesce kot ~o drevo kot mogoče
virtuálni -a -o (ȃ) fiz. ~a slika navidezna slika
virtuálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
vprašáj -a m z -em (ȃ) jezikosl. |ločilo ‹?›|; poud. videti v očeh sogovornika ~ |vprašanje|; publ. postaviti kaj pod ~ povzročiti dvom, pomisleke o čem
Pravopis
vsáj izvzem. člen. (ȃ) imeti ~ dve možnosti; videti ~ malo sonca; ~ pred drugimi delati dober vtis
Pravopis
zádaj mestov. prostor. prisl. (á) sedeti ~; večje fante postaviti ~; bolj, čisto, daleč ~; Otroci se igrajo ~ na igrišču; Boj se tistega, ki spredaj liže, ~ praska |zahrbtnega, hinavskega človeka|; poud. streči komu spredaj in ~ |zelo|; prakt.sp.: V primerjavi z razvitimi smo daleč ~ zelo zaostajamo; Ta ura je kar naprej ~ zaostaja; približati se, priti od ~; videti begunca od ~
Pravopis
zádnjikrat kratn. prisl. (ȃ) Pred tremi leti so bili ~ pri nas; videti koga ~; Ni ne prvikrat ne ~, da so se zmotili
Pravopis
zblíza smer. prostor. prisl. (í/ȋ) neobč. od blizu: opazovati, videti kaj ~
Pravopis
znáti znám nedov. znàj znájte, znajóč; znàl znála, znàt, znán -a; znánje; (znàt) (á ȃ) kaj ~ abecedo; ~ matematiko; ~ vlogo na pamet; premalo ~ za srednjo šolo; z nedoločnikom ~ brati; poud.: ~a lagati |spretno laže|; Dež ne ~a nehati |dolgo pada|; ~ se obrniti |biti spreten, iznajdljiv|; Ne ~a drugega kot pijančevati |dosti pijančuje|; knj. pog. Zunaj bi jih znal kdo videti bi jih lahko kdo videl; poud.: ~ je treba, pa gre |biti iznajdljiv, prebrisan|; Kdor ~a, pa ~a |je sposoben|; Pomagaj si, kakor veš in ~aš |kakor koli|
Pravopis
želéti -ím nedov. žêli -íte, -èč -éča; žêlel -éla, -èt/-ét, -èn -êna; želênje; (-èt/-ét) (é í) komu kaj ~ otrokom srečno prihodnost; Želela sta si lahko noč; Dober dan ~im; želeti koga/kaj Za to pot ~i le izkušene planince; ~ dodatno pojasnilo; ~i, da ga ne motite; z nedoločnikom ~ijo izvedeti resnico; ~ pomagati bolnikom
želéti si -ím si (é í) česa ~ ~ počitka; Zgodilo se je to, kar si je dolgo želel; želeti si koga/kaj ~ ~ novo obleko; Želela si je otroka; ~i videti tuje kraje
Število zadetkov: 39