adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Zadetki iskanja
SSKJ
SNB
bíopsihologíja -e [bijopsihologija] ž (ȋ-ȋ)
psihologija, ki proučuje duševne pojave z biološkega vidika: Študirala sem biokemijo in biopsihologijo E ↑bíopsihológ
psihologija, ki proučuje duševne pojave z biološkega vidika: Študirala sem biokemijo in biopsihologijo E ↑bíopsihológ
SSKJ
bíopsiholóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika
SSKJ
drúgi -a -o štev. (ū; drugi pomen ȗ)
- 1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h; 14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna
// po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste
// glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco - 2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv
// ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati - 3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini; bila mu je druga mati; hinavščina mu je postala druga narava
● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
♦ film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; jur. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; mat. druga potenca kvadrat števila; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji po četrtem semestru pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji
- drúgi -a -o
- 1. samostalniška oblika od drugi: drugi je večji od prvega
● prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; žarg., avt. voziti v drugi, z drugo v drugi prestavi; danes sem že v drugo tu vdrugo - 2. navadno v zvezi z eden izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji
// v zvezi z eden, drug izraža medsebojno razmerje: bojita se eden drugega; ovce se tiščijo druga druge; hoditi, padati drug za drugim
SSKJ
družíti in drúžiti -im, tudi drúžiti -im nedov. (ī ú ū; ū ȗ)
- 1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo; druži jih iskreno prijateljstvo
// povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze - 2. redko sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto
- 3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino; to dekle druži dobroto z izobraženostjo; v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo
- družíti se in drúžiti se, tudi drúžiti se
- 1. biti rad in večkrat skupaj s kom: zanima ga, kam hodiš in s kom se družiš; branila mu je družiti se s komerkoli / naši sosedje se ne družijo radi niso družabni
● preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo - 2. redko ujemati se, skladati se: ti dve barvi se lepo družita
SSKJ
dúša -e ž (ú)
- 1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka: človek ima telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj, zveličanje duš; trpljenje duš v vicah / ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil zelo hitro; vpije kot duša v vicah / pog., kot podkrepitev pri moji duši da ni res
// v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je; duh: človekova duša je le del vesoljne duše - 2. čustveno-moralna stran človeka: njegova duša se temu upira; s pogovarjanjem si lajša dušo; dvomi mu trgajo dušo; izbrisati sovraštvo iz duše; boriti se v duši / občutek krivde mu teži dušo vest; ima čisto dušo / razkril mu je svojo dušo misli, čustva; biti brez duše usmiljenja, sočutja; posvetil mu je vse moči svoje duše duha; pren. spoznati dušo mesta, umetnine
// s prilastkom skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti; duševnost: spoznati mladostnikovo dušo; značilnosti ženske duše; vživeti se v dušo sočloveka
// s prilastkom narava, čud: ima birokratsko, pogumno dušo; človek umetniške duše; je vesele duše in dobrega srca / mehka slovanska duša
// ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše ti želim; v dno duše ga je bilo sram / v dno duše se je čutil ponižanega - 3. ekspr., navadno s prilastkom človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti: iskal je sočutno dušo; živel je med samimi kramarskimi dušami; bil je zlata duša; neka zlobna duša ga je zatožila / kot psovka odpri, pasja duša / njegov oče je duša dobrosrčen, ustrežljiv
// knjiž. oseba, človek sploh: ti si prva duša, ki sem jo srečal; mesto šteje deset tisoč duš prebivalcev
// kot nagovor: duša, dušica, pridi sem; tako ne bo šlo dalje, duša draga; ljuba duša, počakajte no malo / ekspr.: žive duše nisem videl na cesti nikogar; živi duši tega ne povej nikomur - 4. z rodilnikom najvažnejši, najpomembnejši član ali del: postal je duša društva; mati je duša družine; publ. duša drame je konflikt
- 5. osrednji, notranji del česa: žogi je počila duša; duša kabla; žica z jekleno dušo
- 6. priprava s stenjem pri svetilki na olje: duša plava na olju
● ekspr. komaj se ga še duša drži je tako slab, da bo kmalu umrl; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; evfem. izdihniti dušo umreti; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; šalj. podpreti, privezati si dušo utešiti si žejo, glad; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; pog., ekspr. na dušo ji piha vneto ji prigovarja, dvori; star. vzeti kaj na svojo dušo prevzeti odgovornost, krivdo; vznes. njena podoba se mu je vtisnila v dušo zapomnil si jo je; to mu ni po duši mu ni všeč; tesno mu je pri duši čuti nedoločen strah; nihče ni vedel, kako ji je bilo tedaj pri duši kaj je občutila; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi
SSKJ
finalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na finalizem: finalistični nazori / finalistična psihologija psihologija, ki razlaga psihično življenje z vidika smotrnosti
SNB
fítosanitárni -a -o prid. (ȋ-ȃ)
ki je v zvezi z nadzorom zdravstvenega stanja rastlin, zlasti z okoljevarstvenega vidika: fitosanitarni inšpektor; fitosanitarna uprava; fitosanitarno spričevalo; Za izdajo predpisanega spričevala in potrdila o zdravstveni ustreznosti ter fitosanitarne preglede plača vlagatelj pristojbino E ← nem. phytosanitär, agl. phytosanitary iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)sanitáren
ki je v zvezi z nadzorom zdravstvenega stanja rastlin, zlasti z okoljevarstvenega vidika: fitosanitarni inšpektor; fitosanitarna uprava; fitosanitarno spričevalo; Za izdajo predpisanega spričevala in potrdila o zdravstveni ustreznosti ter fitosanitarne preglede plača vlagatelj pristojbino E ← nem. phytosanitär, agl. phytosanitary iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)sanitáren
SSKJ
genétski -a -o prid. (ẹ̑)
- 1. biol. nanašajoč se na genetiko: genetski inštitut
// genski: genetske osnove defektnosti in bolezni; genetske spremembe - 2. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: prikazati problem z genetskega vidika
SSKJ
gerontologíja -e ž (ȋ) veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje: razvoj gerontologije
SSKJ
gramátika -e ž (á)
- 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko
// veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice
♦ lingv. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika - 2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu
// tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne
SSKJ
izvóren -rna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na izvor: prikazati problem z izvornega vidika; izvorna oblika
SSKJ
komplementáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dopolnilen, dopolnjujoč: poiskal si je donosno komplementarno zaposlitev / tehnika in poezija se zdita mnogim komplementarni / ti dve državi sta z gospodarskega vidika komplementarni
♦ fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90°
♦ fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90°
SSKJ
logicízem -zma m (ī)
- 1. filoz. nazor, da je svet logično urejen: biti privrženec logicizma
// po Russllu nazor, da matematični zakoni izhajajo iz logičnih - 2. nav. slabš. dajanje prednosti logičnim razlogom pred psihološkimi: ocenjevati literarno delo s predsodki logicizma
♦ ped. upoštevanje samo logičnega in znanstvenega vidika učne snovi pri pouku
SNB
mastodóntski -a -o prid. (ọ̑) ekspr.
ki se nanaša na kaj pretirano velikega, nepraktičnega, neskladnega: mastodontski projekt; mastodontska birokracija; mastodontska podjetja; Soočamo se s problemom mastodontske univerze in nekaterih, zlasti družboslovnih fakultet, ki so čedalje težje obvladljive z vidika notranjega menedžmenta in tako imenovanih režijskih stroškov E ↑mastodónt
ki se nanaša na kaj pretirano velikega, nepraktičnega, neskladnega: mastodontski projekt; mastodontska birokracija; mastodontska podjetja; Soočamo se s problemom mastodontske univerze in nekaterih, zlasti družboslovnih fakultet, ki so čedalje težje obvladljive z vidika notranjega menedžmenta in tako imenovanih režijskih stroškov E ↑mastodónt
SSKJ
medálja -e ž (á)
- 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata medalja; težka medalja
- 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi medaljo; pripeti si medaljo / odlikovati koga z medaljo za hrabrost, zasluge
// tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti medalje / bronasta, srebrna, zlata medalja ki se podeli za tretje, drugo, prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske medalje / žarg., šport. favorit je zlata medalja z olimpijskih iger dobitnik te medalje - 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je veliko medalj / ostal je brez medalje
● ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; pog. to je druga plat, stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika
SSKJ
perspektíva -e ž (ȋ)
- 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno
// ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje - 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj
// centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine
// um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv
● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti
SSKJ
plát -í ž (ȃ) raba peša stran, del:
- a) sprednja plat hiše / na naši plati je hrib strm
- b) leva, desna plat dvorane; leva plat vrta je neobdelana
- c) granato je razneslo na vse plati / kolo je zanašalo na levo plat na levo; napadli so jih z vseh plati
- č) v njegovih delih prevladuje čustvena plat; oblikovna plat novele; pravna plat spora / oceniti roman z jezikovne plati jezikovno; s te plati ga še ne poznaš teh njegovih lastnosti, značilnosti; slika je po barvni plati zelo zanimiva barvno; po tehnični plati so dobro opremljeni tehnično
// publ.: po eni plati sem s tem zadovoljen, po drugi plati pa ne deloma sem s tem zadovoljen, deloma pa ne; poskus je zelo nevaren, po drugi plati pa tudi zanimiv poskus je zelo nevaren, vendar tudi zanimiv
● biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo; pog. to je druga plat medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvona drugo, nasprotno trditev, mnenje; star. biti na dve plati dvoličen; star. sodnik je razsodil tako, da je bilo prav za obe plati strani, stranki; star. po očetovi plati je Slovenec strani, liniji; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici
♦ alp. gladka, navadno strma površina v skalovju
SSKJ
precéniti -im, in preceníti in precéniti -im dov. (ẹ́; ī ẹ́)
- 1. prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: v svoji oceni je pisatelja verjetno precenil / v tem primeru so njegovo moč precenili; preceniti sposobnosti koga
- 2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost; oceniti: preceniti literarno delo; stvar je treba preceniti z etičnega vidika / njegovo starost je težko preceniti približno določiti
- 3. presoditi: preceniti položaj, razmere, stanje; preceniti višino česa
- precénjen -a -o: pravilno precenjeno delo
SNB
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
- računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
- računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
- računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
- računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
- računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
- računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
- računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
- računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
- računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
- računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
- računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
- računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost