Zadetki iskanja
Svetokriški
najemati nedov. najemati: Tu Nebesku Krajleſtuu je enaku enimu hishnimu Ozhetu, kateri je v' jutru sguda vunkaj shal, delauce najemati namen. v' ſvoj vinograd (V, 137)
Pleteršnik
nakóliti, -kǫ́lim, vb. pf. mit Pfählen (Stecken) versehen, um daran zu befestigen, pfählen, bestecken; n. trte, fižol, grah; nakoljen vinograd, ein fertig gepfählter Weingarten.
Vorenc
Vorenc
nakoljen del., F2, characata vinea, en ograjen, obréẛan, inu nakoilen vinograd; impedata vinea, en nakolen vinograd
Pleteršnik
nakòp,* -kǫ́pa, m. die aufgeworfene Erde, der Aufwurf, Cig.; — die Schanze, Vrt.; — nákop, der Grund und Boden am Nordrand eines Weingartens, von welchem Erde auf die Reben abgegraben wird: svoj n. imeti, iz zemlje drugega posestnika nakop jemati za svoj vinograd, Št.
Pleteršnik
nanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge durch wiederholtes Tragen hinschaffen, zusammentragen; veliko jedi n. na mizo; gnoja n. v vinograd; vode v čeber n.; — anschwemmen; nalivi so nanosili peska na travnik; — 2) n. se, des Tragens satt werden.
Svetokriški
nehvaležen -žna prid. nehvaležen: ta je bil nehvaleshen im. ed. m kakor Abſolon ǀ bom nehualeshen im. ed. m vmerl, dokler ſe nemorem sahvalit ǀ Gdu je mej vamy de ſe boij Bogu nehvaleſhen im. ed. m vmrejti ǀ bo tebe sfaril, inu kregal de ſi bil niemu taku neghualeshen im. ed. m ǀ taushenkrat ne valeshen im. ed. m bil ſvojm ſtarishim ǀ on je ta nehvaleshni im. ed. m dol., on je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ ta nehualeshni, inu nevoshlivi im. ed. m dol. ſvejt ſvojo hudo navado nihdar nebode premenil ǀ Ah ti hudobni, greshni, inu nehualeſhni im. ed. m dol. folk ǀ ta groba, inu nehualeshna im. ed. ž odgovorij ǀ velika, inu nehvaleshna im. ed. ž kryviza je leta ǀ Ah nehualeshnu im. ed. s meſtu, kir sa volo moje dobrute, inu miloſti, mene Sourashish ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga rod. ed. m Abſalona ǀ na dauri tiga ſilnu nehvaleshniga rod. ed. m zhloveka, tarkash ǀ ta mertvi mosh tajſte nehvaleshne rod. ed. ž shene je is sharga vun shal ǀ G. Bug bo djal taiſto posledno minuto tei nehvaleshni daj. ed. ž dushi ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge hozhe zhes leta nehualeshni tož. ed. m dol. vinograd poslat ǀ zhes ta nehvaleshni tož. ed. m dol. vinograd ǀ eno taku nehvaleshno tož. ed. ž, inu nerodovito dusho bom vergel v' ta vezhni paklenski ogin ǀ jeſt tebe proſſim shtrajfai mojo nehualeshno tož. ed. ž sheno ǀ nebote taku nehvaleshni im. mn. m, temuzh ſturite tu kar naſs vuzhi S: Baſilius ǀ My bi bily nehualeshni im. mn. m, inu greshni, kadar bi eniga taku dobrutliviga Mosha ſveſali ǀ vy pak nehvaleſhni im. mn. m ſte ſe hudizhu podali ǀ Ah nehvaleshne im. mn. ž nashe ozhy ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih rod. mn. delauzu ǀ skuſi mozh boshio, ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih rod. mn. ǀ perglihat vnem hudobnem, nehualeshnem daj. mn. Judom ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti te sanikarne, inu nehualeshne tož. mn. m karshenike primer.> ſo nehualeshnishi im. mn. m kakor Turki
Vorenc
neobrezan prid., F2, imputatus, -a, -um, ut vinea imputata, neobréṡan vinograd; rudis, -dis, ena neobreṡana ſhiba
Svetokriški
njegov -a zaim. njegov: kadar je letu njegou im. ed. m pſs vidil ǀ niegou im. ed. m Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal ǀ letiga hlapza je bil niegòu im. ed. m Gospud naprej poklizal ǀ prezej njegovi im. ed. m krajlevi dvor je bil kuſin poſtal ǀ De je slep roien nej ſo urshoh ni njegovi im. ed. m, ni nygovih ſtarishih grehy ǀ cella njegova im. ed. ž deshela je polna kobilz ǀ niegova im. ed. ž dusha bo v'pakli do vekoma ǀ njegoua im. ed. ž milost bò urshoh ǀ njegovu im. ed. s shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga rod. ed. m kloshtra rajshali ǀ savolo njegove rod. ed. ž velike pokorshine ǀ njegoviga rod. ed. s ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti ǀ nar poprej proſsio njegovi daj. ed. ž dushi Boshyo gnado ǀ njegovimu daj. ed. m Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus ǀ de hozhete ſe odpovedat Satanu, inu njegovimu daj. ed. s djainu ǀ Acab ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu tož. ed. m vinograd mogal doſezhi ǀ njegoviga tož. ed. m ži. Mojſtra Eliaſa ſò v' Paradish nesli ǀ inu vſe skusi taisto njegovo tož. ed. ž precleto peiſsem poje ǀ Angeli ſo po niegovo dusho tož. ed. ž prishli ǀ s'Nebeſs ſo prishli v'njegovo tož. ed. ž hisho prebivat ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego tož. ed. ž vojsko v'krijvavem moriu potupil ǀ Josephavi bratje … ſo bili nigovo tož. ed. ž sukenzo v'kry omozhili ǀ Bug je shugal njega, inu njegovu tož. ed. s Krajleustvu shtrajfat ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ kar je bilu potrebnu sa niegovu tož. ed. s shiveine ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ V'niegavu tož. ed. s S. Oblizhe, inu Ozhij 32. ſò sapluvali ǀ ob njegovim mest. ed. m zhaſſu karsheniki ta S. Sacrament Svetiga Reishniga Teleſſa, nei ſo drugazhi imenovali ampak, leben ǀ ob njegovem mest. ed. m zhaſſu je bilu 88 verr ǀ njegoui mest. ed. ž desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati ǀ po ſmerti njegovi mest. ed. ž ǀ G: Boga v'njegovi mest. ed. ž hishi reshalite ǀ ga je bil sapustil v'niegovj mest. ed. ž slabuſti ǀ velike zhuda, katire v' njegovim mest. ed. s imenu ſò dopernashali ǀ pred njegovim or. ed. m S. Pildom ſe neodkrijeio ǀ pod njegovo or. ed. ž brambo inu pokorszhino shivj ǀ vidi de en drugi Mosh s'njegovo or. ed. ž sheno govory ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov or. ed. ž pregreho sglihala ǀ shniehovo +or. ed. ž S. Reshno krivio ǀ s' njegovim or. ed. s S. Jmenam shentujeio ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim or. ed. s S. Imenom prekounesh, inu sashentash ǀ ſo zhudili nad njegovem or. ed. s zhednem, inu nedolshnem shiulejnam ǀ njegova im. dv. m dua Syna, Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ ſrezho bodo imeli njegove im. dv. ž dvej hzhery ǀ njegovi im. mn. m braty, ſo ga bily feratali ǀ njegovij im. mn. m erbij ſò ſa letu vejdili ǀ Vſe njegove im. mn. ž koshize ſo G. Boga zhaſtile ǀ njegove im. mn. ž/m lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje ǀ nigove im. mn. ž/s liza ſo bile otekle ǀ vſe njegove im. ed. ž/s zheua ſo ſe bile isſule ǀ Je hotel G. Bug Krajleſtvu vſeti timu Krajlu sa volo njegovih rod. mn. velikih pregreh ǀ dershaine niegovih rod. mn. Svetih sapuvidi ǀ kakar samerkam s'njegovyh rod. mn. beſsed ǀ njegovem daj. mn. S: Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njeh pushtobi ſo glih njegovim daj. mn. pushtabam ǀ zhaſt, inu slushbo niegovim daj. mn. slushabnikam je bil iskasal ǀ poKoren njegouim daj. mn. S. Sapuvidam ǀ de bi imeli verouati njegouem daj. mn. djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ imaio na njegove tož. mn. m pushtobe gledat ǀ ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove tož. mn. m ſourashnike odgnale ǀ njegove tož. mn. ž S. sapuvidi prelomim ǀ samerkajte dobru niegove tož. mn. ž beſſede ǀ aku ony G: Bogu shlushio, jnegove tož. mn. ž S: sapuvidi dershè ǀ ſvoje parſte poloshi v' njegova tož. mn. s vsheſſa ǀ Aku jeſt nebom na njegovih mest. mn. rokah vidil ſnaminja teh sheblou ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle nanjegovih +mest. mn. uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ mej drugimi njegovimi or. mn. hudobnoſti je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede V funkciji ostalih svojilnih zaimkov za tretjo osebo, razen povratnega, se dosledno uporabljajo ustrezni rodilniki osebnega zaimka → on.
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
obdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. bearbeiten; o. polje, vinograd; obdelana zemlja, cultiviertes Land; kamen o., den Stein behauen, Cig.; hlod o., den Holzblock abzimmern, Z.; — verarbeiten, Cig., Jan.; bes. in der Stampfmühle fertigstampfen, Gor.; — übel zurichten, Cig.; (mit Worten) verarbeiten, ausmachen, Cig., Gor.
Svetokriški
obdelati -am dov. obdelati: de bi shli v' vinograd Svete katholish karshanske Zerkvi obdellat namen. terto te dushe ǀ ta kateri neobdella +del. ed. m vinograd ſvoje dushe ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde obdelash 2. ed., oKopplesh, inu poreshesh ǀ Shiher kmety nyve, inu vinograde, inu vinograde obdelaio 3. mn. ǀ ſo na mejſti njega orali, ſiali, inu nyve obdelali del. mn. m
Vorenc
obrezan del., F8, characata vinea, en ograjen, obréẛan, inu nakoilen vinograd; desectus, -a, -um, odréṡan, odṡhagan, odſékan, obréṡan; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; lapis incisus, obréṡani, ali réṡani kamen; pastinatus, -a, -um, okopán, obreiṡan; pecunia accisa, vel arrosa, obréṡan danar; recutitus, obreiṡan kakòr en Jud; verpus, kateri je obreiṡan kakòr en Jud
Vorenc
ograjen del., F3, characata vinea, en ograjen, obréẛan, inu nakoilen vinograd; leporarium, -rÿ, en ograjen vert ṡa ṡaize; septus, -a, -um, ṡagrajen, ograjen
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.-Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.
Pleteršnik
ostríti, -ím, vb. impf. schärfen; o. nože; o. podkove, Levst. (Podk.); — spitzen: o. kolje za vinograd, C., jvzhŠt.; — o. se, spitzig werden: trn se iz mladega ostri, = was eine Nessel werden will, brennt bald, Cig.; — o. um, den Verstand schärfen, Cig.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 104
Dostopnost