Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ukloníti2 uklónim dov. (ī ọ́)
1. knjiž. upogniti, pripogniti: sneg je uklonil veje; pod težo se je njegov hrbet uklonil
// skloniti: globoko ukloniti glavo / zaradi nizkega vhoda se je moral malo ukloniti
2. doseči, da se kdo vda, podredi: z ničimer ga ni mogoče ukloniti; ukloniti nasprotnika; z nasiljem, zvijačo ukloniti koga / nobena sila ga ne ukloni; ukloniti koga svoji volji / ekspr. ukloniti komu duha, ponos, voljo
● 
ekspr. glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil nikoli se ni uklonil, vdal; knjiž. s pesmijo ukloniti srca ljudi pridobiti njihovo čustveno naklonjenost; vznes. vsi boste morali ukloniti vrat smrti boste morali umreti
    ukloníti se 
    1. prenehati vztrajati pri svojem mnenju, stališču in sprejeti voljo, zahteve drugega: pregovarjali so ga, a se ni uklonil; ukloniti se gospodarju / ukloniti se resnici; ukloniti se sodbi, ukazu / ukloniti se premoči; ukloniti se prošnji, želji sprejeti jo, uslišati jo / ukloniti se modi / duh, razum se je uklonil
    2. zastar. prikloniti se, pokloniti se: nizko se uklonijo in odidejo; ukloniti se v pozdrav
    3. zastar. umakniti se, izogniti se: ker jih je že od daleč zagledal, se jim je še utegnil ukloniti / ukloniti se komu s pota / neprijetnostim se bo težko ukloniti
    ♦ 
    fiz. svetloba, zvok se ukloni v bližini izvirov in ovir se preneha širiti premo
    uklónjen -a -o:
    uklonjen človek
     
    zastar. vinogradi, uklonjeni pred burjo varni, zavarovani
SSKJ²
brežánka -e ž (ȃ)
1. ženska, ki živi na bregu: brežani in brežanke
2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke
SSKJ²
brstéti -ím nedov. (ẹ́ í)
delati brste: drevje, vinska trta brsti / popki brstijo se že odpirajo; pren. v fantu brstijo nova čustva; deklica je že začela brsteti
    brstèč -éča -e:
    brsteči vinogradi; brsteče bukve
SSKJ²
črnína -e ž (í)
1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli
2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine
3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina
// trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva
4. kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini
SSKJ²
domovánje -a s (ȃ)
1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki
 
vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče
2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu
SSKJ²
gríč -a m (í)
nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
SSKJ²
mórje -a stil. morjé -á s (ọ̑; ẹ̑)
1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina, globina morja; vihar na morju; prevoz po morju; življenje v morju; globok, velik kot morje / veter z morja / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / ekspr.: včeraj so potisnili v morje novo ladjo splavili; potovati po suhem in po morju
// tudi mn. del te vode, navadno v večjih zalivih ali ob obrežju: morje je bilo sivo; morje se leskeče; morje narašča, pljuska ob obalo, valovi; pozna vsa morja; mirno, modro, razburkano, valovito, viharno morje; vinogradi ob morju / južna morja / odšli so spet k morju / Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje
// ta voda kot prometna pot: morje je postalo odprto / država nima izhoda na morje / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren)
2. morje z obalo kot prostor za oddih: iti, odpotovati na morje; bili smo na morju; izlet na morje; vikend na morju / prihajamo z morja
// pog. letovanje ob morju: sit sem morja; dva tedna morja imam zadosti
3. pog. morska voda: morje razjeda železo; napil se je morja / slano morje
4. ekspr., s prilastkom velika količina, množina: morje cvetov; tam za morjem hiš; govori morju ljudi / morje zastav je krasilo ulice / porabiti morje črnila; preliti morje solz zelo veliko / stal je v morju sončne svetlobe / morje bridkosti, trpljenja, veselja; potapljati se v morju greha
// kar se pojavlja v veliki količini, množini: ajdovo morje; megleno morje; iz nepreglednega morja so kipela slemena hribovja; okrog in okrog je snežno morje; žitno morje valovi / vsemirsko morje
5. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža veliko količino: morje jih je; morje besed; prišlo je morje ljudi; izdelanih je bilo morje osnutkov / malo morje obiskovalcev veliko / ne vidi nobene poti v morju možnosti
● 
ekspr. ribiča je vzelo morje utonil je v morju; pog. iti čez morje oditi v čezmorsko deželo, navadno kot izseljenec na delo; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. v morje vreči proč vreči; ekspr. v morju je našel svoj grob utonil je v morju; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; publ. prosto ali svobodno morje z istimi pravicami dostopno vsem državam; ekspr. široko morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; ekspr. kraljica morja Benetke; pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; preg. hvali morje, a drži se brega ne izpostavljaj se brez potrebe nevarnostim
♦ 
geogr. obrežno ali litoralno morje stransko morje, ki se vleče vzdolž obrežja celine in ki ga proti odprtemu morju omejujejo otoki ali polotoki; odprto morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; sredozemsko morje ki je zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; stransko morje ki se z odprtega morja zajeda v celino; kipenje morja udarjanje valov ob morsko obalo; geol. brakično morje v katerem se mešata morska in sladka voda; navt. mrtvo morje; pravn. notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; obalno morje del morja, ki je pod izključno oblastjo države, kateri pripada obala; odprto morje ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; teritorialno morje zunanji del obalnega morja
SSKJ²
obnovíti -ím dov., obnôvil (ī í)
1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: obnoviti hišo; obnoviti napis, sliko; obnoviti in opremiti stanovanje / obnoviti gozd, vinograd / obnoviti gospodarstvo
2. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne: obnoviti pogajanja; obnoviti prijateljstvo; diplomatski stiki med državama so se obnovili / obnoviti pogodbo / obnoviti stari sistem
3. narediti, da postane kaj v mislih, zavesti spet navzoče: obnoviti dogodke, doživljaje / obnoviti znanje grščine / v mislih je skušal vse obnoviti
● 
članarino je treba vsako leto obnoviti plačati in s tem ostati član; obnoviti garderobo kupiti novo garderobo; obnoviti zalogo nadomestiti porabljeno, prodano z novim
♦ 
pravn. obnoviti postopek, proces; šol. obnoviti učno snov
    obnovíti se 
    na novo zrasti, nastati: koža se obnovi; odtrgane lovke se lahko obnovijo / delovna moč se s hrano obnovi
    obnovljèn -êna -o:
    obnovljen dom; obnovljeni vinogradi; obnovljeno mladostno prijateljstvo; obnovljeno tkivo
SSKJ²
razgrínjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila
// delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo
3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje
// razmikati: razgrinjati veje
4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike
 
publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih
    razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom
    1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo
    2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla
SSKJ²
stopníčast -a -o prid. (í)
podoben stopnicam: stopničast breg; stopničast prizidek; stopničasta piramida; stopničaste terase / stopničasta oblika
♦ 
strojn. stopničasta jermenica jermenica z več platišči različnih premerov; šport. stopničasti korak vzpenjanje smučarja bočno v breg s prestavljanjem smuči drugo za drugo
    stopníčasto prisl.:
    vinogradi se stopničasto spuščajo; dvorana s stopničasto se dvigajočimi sedeži; stopničasto ostrižena glava
SSKJ²
terásast -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na teraso: terasasto poslopje / terasasti vinogradi, vrtovi / vas leži na terasasti vzpetini
    terásasto prisl.:
    terasasto se dvigati, spuščati
SSKJ²
terásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na teraso: vzpenjati se po terasnih stopnicah / terasni sadovnjaki, vinogradi terasasti
SSKJ²
zlatíti -ím nedov. (ī í)
prekrivati s tanko plastjo zlata: zlatiti okvire; zlatiti bogoslužno posodo
// ekspr. delati kaj po barvi podobno zlatu: jesen zlati gozdove; zahajajoče sonce zlati valove; zarja je zlatila nebo
● 
ekspr. ta dejanja zlatijo življenje ga delajo lepega, prijetnega
    zlatíti se ekspr.
    1. postajati po barvi podoben zlatu: pšenica se že zlati; kmalu se bodo začeli zlatiti vinogradi
    2. zlato se odražati, kazati: med listi so se zlatile limone; mesec se je zlatil na nebu
    zlatèč -éča -e:
    sonce zahaja, zlateč nebo; zlateče se listje
SSKJ²
žúpski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na mesto Župa v Srbiji: župske ulice / župski vinogradi / župska vina
SSKJ²
barbêra -e ž (ȇ)
agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere
// rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero
SSKJ²
goríca -e ž (í)
1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
// gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice
2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
SSKJ²
krčevína -e ž (í)
zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: vinogradi in krčevine / oranje krčevin
SSKJ²
óljčnik -a m (ọ̄)
knjiž. oljčni nasad: vinogradi in oljčniki
SSKJ²
ovŕšje -a s (ȓ)
knjiž. del, predel ob vrhu: vinogradi segajo prav v ovršje hriba / široka borova ovršja
SSKJ²
pášten -tna m (ā)
nar. primorsko terasa, terasast svet, zasajen s trto: na novo zasaditi pašten; obrani vinogradi na paštnih
Število zadetkov: 27