Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
pẹ̑d pedȋ ž
Celotno geslo Frazemi
pijávka Frazemi s sestavino pijávka:
držáti se kóga kot pijávka, viséti na kóm/čém kot pijávka, vsesáti se v kàj kot pijávka
SSKJ²
plapoláti -ám nedov. (á ȃ)
1. viseti in se valujoče gibati zaradi premikanja zraka: perilo plapola; zastave plapolajo / jadro plapola v vetru; peljala se je na kolesu in dolgi lasje so ji plapolali
2. goreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj plapola na ognjišču; plameni kresa so visoko plapolali / na mizi je plapolala sveča
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: groza, ljubezen ji plapola v očeh; v njenem srcu je plapolala ena želja
● knjiž., ekspr. glasovi zvonov plapolajo v mraku se razlegajo; knjiž., ekspr. otrok je plapolal z ročicami mahal; črne lise so mu plapolale pred očmi plesale
    plapoláje :
    izza dreves se je plapolaje svetlikal ogenj
    plapolajóč -a -e:
    plapolajoči lasje; plapolajoč ogenj, plamen; plapolajoča luč; že od daleč so videli plapolajoče zastave
SSKJ²
pobingljávati -am nedov. (ȃ)
viseti in se pozibavati: cofi na čepicah so enakomerno pobingljavali / pobingljavati z nogami
SSKJ²
pomahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. večkrat delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: sunkoma je pomahoval po zraku / pes je pomahoval z repom
// večkrat delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ob poslavljanju je pomahoval s klobukom
2. ekspr. viseti in se v presledkih gibati: levi rokav mu je prazen pomahoval ob telesu
Celotno geslo eSSKJ
povórka povórke samostalnik ženskega spola [povórka]
    v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, ki sodelujejo, nastopajo na prireditvi, dogodku, ali prireditev, dogodek, na katerem sodeluje, nastopa taka skupina ljudi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. pòvōrka, iz ide. korena *h2u̯er- ‛viseti’, kot litov. pavarė̃, vorà ‛dolga vrsta’, latv. ver̃t ‛vdevati, vesti, šivati’, gr. aeírō ‛nizam, vežem, spenjam’, alb. vjer ‛obesim’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
povọ̑rka -e ž
Celotno geslo Etimološki
prevȋs – glej visẹ́ti
Celotno geslo Etimološki
prevȋsen – glej visẹ́ti
Pravopis
previséti -ím dov. previsèn -êna; drugo gl. viseti (ẹ́ í) kaj ~ noč v steni
Celotno geslo Etimološki
previsẹ́ti – glej visẹ́ti
Celotno geslo Etimološki
slȁb slába prid.
Celotno geslo Frazemi
smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt, béla smŕt, bíti na prágu smŕti, bíti zapísan smŕti, bléd kot smŕt, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, čŕna smŕt, glédati smŕti v obràz, glédati smŕti v očí, hláden kot smŕt, igráti na življênje in smŕt, [kot] kónjska smŕt, kúrja smŕt, na življênje in smŕt, ne báti se ne smŕti ne vrága, níhati med življênjem in smŕtjo, poglédati smŕti v očí, smŕt je pokosíla kóga, spopádati se na življênje in smŕt, v sénci smŕti, viséti med življênjem in smŕtjo, zapísan smŕti, zréti smŕti v obràz, zréti smŕti v očí, življênje v sénci smŕti
Pravopis
stròp strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó) segati do ~a; viseti s ~a; nizek, visok ~; jamski ~ v rudniku
Celotno geslo Etimološki
svȋsli -i ž mn.
Celotno geslo Etimološki
šlámpast -a prid.
Celotno geslo Etimološki
telébniti -ȇbnem dov.,
SSKJ²
vèlb vélba m (ȅ ẹ́)
nižje pog. obok: sezidati velb; viseti pod velbom
Celotno geslo Etimološki
veríga -e ž
SSKJ²
vésiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar.
1. obešati: vesiti perilo / vesiti upornike
2. upogibati, povešati: veter vesi veje / breme vesi ramena k tlom
3. imeti, držati v visečem položaju: vesiti noge čez rob voza
    vésiti se 
    1. obešati se: otroci plezajo in se vesijo po vejah / ranjenec se vesi na tovariša / vesiti se okrog hiše biti, zadrževati se
    2. viseti: z vej se vesijo šopi češenj / steber se vesi na levo je nagnjen
    3. povešati se, nagibati se: cvetje se že vesi / strehe se strmo vesijo / vesiti se nad jamo sklanjati se / sonce se vesi za goro zahaja / na ljudi se vesi strah lega
Število zadetkov: 90