Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
vítez -a m (ȋ)
1. v srednjem veku pripadnik nižjega plemstva v službi vladarja ali večjega fevdalca: biti imenovan za viteza; vitezi na konjih; vitezi in oprode / pustolovski vitez
2. plemič, za stopnjo nižji od barona: kralj ga je povzdignil v viteza
3. rel., navadno s prilastkom član kakega viteškega reda: malteški vitezi
4. naziv za nosilca kakega odlikovanja, reda: vitez reda hlačne podveze
5. knjiž. kavalir: plesala je s svojim vitezom
● vitezi okrogle mize v viteških romanih vitezi v službi britanskega kralja Arturja; publ. vitezi črno-belih polj šahisti; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje; ekspr. srečala je viteza svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega
Pravopis
vítez -a m, člov. (ȋ) povzdigniti koga v ~a; malteški ~i; publ. ~i črno-belih polj šahisti
Celotno geslo Sinonimni
vítez -a m
v srednjem veku pripadnik nižjega plemstva v službi vladarja ali večjega fevdalcapojmovnik
Celotno geslo Frazemi
vítez Frazemi s sestavino vítez:
vítez na bélem kônju
Celotno geslo Etimološki
vȋtez -a m
Pleteršnik
vȋtez, m. 1) der Ritter; — 2) der Streiter, der Kriegsknecht, der Soldat, ogr.-M.; — vitę́z, ogr.-Valj. (Rad).
Prekmurski
vitéz -a m
1. vojak: Eden vitéz je oudpro, Nyeg’vo rebro BKM 1789, 77; Niki vitéz, ki je séſzt ſztou Filiſzteuſſov doli pobio KM 1796, 46; Teda ſzo vitézje poglavára vzéli Jezuſa KŠ 1771, 94; ſzte Mojega Ocsé vitézje BKM 1789, 151; ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; pren. Ercsé pa czérkvi vitézom KŠ 1771, 248
2. junak: Finni vitéz chriſtus TF 1715, 1; gde je hunovszki vitéz Atila pokopan KOJ 1848, 5
Celotno geslo Pohlin
vitez [vȋtez] (bitez) samostalnik moškega spola

vitez, junak

Celotno geslo Hipolit
vitez samostalnik moškega spola
Vorenc
vitez m, F2, heros, -oris, en vites, junak, kateri je vezh kakòr en drugi zhlovik; naumacharius, -rÿ, morṡki, ali na murju junák, ali viteṡ
Besedje16
vitez sam. m ♦ P: 12 (TO 1564, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TfC 1595)
Up. umetnost
vítez -a m
SSKJ²
žálosten -tna -o prid., žálostnejši (á)
1. ki je v stanju žalosti: tolažiti žalostnega človeka; žalosten je zaradi smrti očeta; v nesreči so žalostni vzdihovali; ekspr. do smrti, na smrt žalosten / v osmrtnicah z žalostnim srcem sporočamo
// ki izraža, kaže žalost: žalosten obraz, pogled / žalostno petje
2. v povedni rabi ki občuti žalost, nezadovoljstvo ob čem: žalostni so, ker jim ne pišejo / star. žalosten je svojih otrok nezadovoljen je z njimi
3. ki vsebuje kaj, kar povzroča žalost, duševno bolečino: obujati žalostne spomine; žalostna misel, novica / v osmrtnicah sporočamo žalostno vest
// ki vzbuja sočutje, obžalovanje: žalosten konec zgodbe; žalostno dejanje / odpravljati žalostne posledice povodnji
// poln žalosti, trpljenja: biti kriv žalostne nesreče, usode koga / žalostni časi; žalostne razmere; žalostno življenje / žalostna zgodba / žalostne izkušnje
4. ekspr. enoličen2, pust2: žalostna pokrajina / žalostna jesenska polja prazna, pusta
// ki je sive, temne barve: žalosten videz knjige / žalostna megla / žalosten jesenski dan meglen, deževen; žalostno vreme / žalostne barve
// medel, slaboten: žalostna razsvetljava; žalostno jesensko sonce
5. ekspr. zelo slab: žalosten videz avtomobila po nesreči; hiša je v žalostnem stanju / žalostno znanje / ima žalostne nazore o življenju; žalosten sloves nekaterih gostiln / da se kaj takega lahko pripeti tudi drugim, je žalostna tolažba zame
// zelo nizek: številke o naraščanju proizvodnje so žalostne / žalostna udeležba na sestanku / dobiti bolj žalostno pomoč
● publ. žalosten rekord ceste prvo mesto po številu nesreč; zastar. žalostna koračnica žalna koračnica; star. žalostna pesem žalostinka; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje; knjiž. žalostna vrba vrba žalujka
♦ rel. Žalostna Mati božja; um. slika, kip Žalostne Matere božje slika, kip sedeče matere Jezusa Kristusa z mrtvim sinom v naročju
    žálostno 
    1. prislov od žalosten: žalostno se držati; žalostno živeti; žalostno smešen
    ♦     glasb. žalostno označba za izraz izvajanja triste
    2. ekspr., v povedni rabi zelo slabo: pri sosedu je žalostno, odkar nimajo zaslužka / z bolnikom je žalostno
    // izraža odklanjanje česa, nezadovoljstvo s čim: žalostno je, da morajo ljudje tako slabo živeti; žalostno je poslušati take neumnosti; žalostno se nam zdi tako dolgo čakati / elipt. žalostno, da tega ne veš / v členkovni rabi ogoljufal da ga je, žalostno; sam.: doživeti kaj žalostnega; tolažiti žalostne
Število zadetkov: 73