Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
arhivíst -a m, člov. (ȋ)
kdor opravlja arhiviranje; arhivarSSKJ: filmski arhivisti; Vsak arhivist se zaveda, da so med največjimi sovražniki starega papirja premočna svetloba, neustrezna temperatura in vlažnost zraka E (↑)arhív
SSKJ
higroskóp tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu
SSKJ
klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano
♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa
    klimatizíran -a -o: klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22° C
SSKJ
klimátski -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na klimo, podneben: kraj ima ugodne klimatske pogoje; klimatske razmere / gorsko, morsko klimatsko letovišče; je v klimatskem zdravilišču
    ♦     geogr. klimatski letni čas del leta s posebnimi vremenskimi značilnostmi
  2. 2. v zvezi klimatska naprava naprava, ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: zgradba ima klimatsko napravo; avtobusi z vgrajenimi klimatskimi napravami
SSKJ
kondicionírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru; klimatizirati: kondicionirati dvorano
♦ les. kondicionirati les umetno uravnavati vlažnost lesa; tekst. kondicionirati vlakna ugotavljati vlažnost vlaken
    kondicioníran -a -o: kondicioniran zrak; kondicionirano skladišče
SSKJ
mokrôta -e ž (ó) 
  1. 1. tekočina, zlasti v majhnih količinah: ta snov vpija mokroto; v čevljih je začutil mokroto; žleze izločajo neko sluzasto mokroto / v kotanji zastaja mokrota voda; biti odporen proti mokroti vlagi, vodi
    // ekspr. v očeh se ji je zasvetila mokrota solze; evfem. mali je povlekel mokroto v nos smrkelj
    // ekspr. padavine, zlasti dež: pogosta mokrota v aprilu je napravila veliko škode na drevju / orati v mokroti v deževnem vremenu
    // nar. vlaga: mokrota v stanovanju
  2. 2. ekspr. pijača, zlasti alkoholna: po jedi si je zaželel mokrote; v sodu je bilo še nekaj mokrote
  3. 3. star. vlažnost: meriti mokroto snovi
    ●     ekspr., redko bela mokrota sneg
SSKJ
napráva -e ž (ȃ) 
  1. 1. predmet, navadno večji, iz več sestavnih delov, ki omogoča, olajšuje, opravlja delo: naprava dobro deluje; namestiti, pregledati, urediti naprave; opremiti objekt s potrebnimi napravami; ravnati z napravo po navodilih; avtomatizirana, komplicirana naprava; električna naprava; deli naprave; izkoriščenost naprave je zadovoljiva / čistilna, drobilna, hladilna, kontrolna, merilna, namakalna naprava; klimatska naprava ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru; športne naprave; naprava za črpanje, ogrevanje; letališče ima naprave za nočno letenje
  2. 2. izdelava, zgraditev: oskrbeti napravo spominske plošče; odločili so se za napravo vodovoda
  3. 3. zastar. ustanova, institucija: dobrodelne, kulturne naprave
  4. 4. zastar. oprava, obleka: po napravi je bilo mogoče soditi, da je iz mesta
  5. 5. zastar. (gospodarsko) poslopje, stavba: naprave pri tej kmetiji so že slabe
SSKJ
nasíčenje -a s (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od nasititi: za nasičenje ne potrebuje veliko hrane / nasičenje nagonov
  2. 2. stanje nasičenega: vlažnost zraka je dosegla mejo nasičenja
    ●     ekspr. takih zgledov je v knjigi do nasičenja zelo veliko
SSKJ
odčítati -am dov. (ī) 
  1. 1. na merilnem instrumentu ugotoviti vrednost, količino merjenega: odčitati temperaturo, vlažnost; odčitati z diagrama; odčitati s števca, na števcu / odčitati kompas
  2. 2. knjiž., redko ugotoviti, spoznati: iz anketnih odgovorov je odčital uspeh posameznega učenca
    odčítan -a -o: odčitana vrednost
SSKJ
odtegníti in odtégniti -em dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
  2. 2. narediti, povzročiti, da kdo
    1. a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
    2. b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
    3. c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
    4. č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
  3. 3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tisoč dinarjev; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
  4. 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
    ●     knjiž. ni mogel odtegniti oči, pogleda od nje neprestano jo je gledal; knjiž. odtegniti pozornost ljudi od tega vprašanja odvrniti; knjiž. s sušenjem odtegniti sadju vlažnost odvzeti; knjiž. odtegniti denar iz obtoka vzeti
    odtegníti se in odtégniti se 
    1. 1. knjiž. izogniti se, izmakniti se: odtegniti se kazni, sodbi / odtegnil se je volitvam / ni se mogel odtegniti boju za pravico
    2. 2. star. oditi: po teh besedah se je počasi odtegnil / odtegnil se je v samoto / če se le malo odtegnem, me že iščejo
      // umakniti se: napadalci so se odtegnili; premalo nas je bilo za boj, zato smo se morali odtegniti
      ●       knjiž. to se je odtegnilo našemu spoznanju tega nismo spoznali
    odtégnjen -a -o: biti odtegnjen slabemu vplivu; odtegnjena vsota
SSKJ
ovlaževálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) priprava za ovlaževanje, vlaženje zraka: uravnavati vlažnost z rosilci in ovlaževalci / na radiatorje so namestili pločevinaste ovlaževalce posode z vodo
SSKJ
pahljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo premikati kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: pahljati obraz komu; pahljati se s pahljačo, robcem; pahljati si vroče čelo / ekspr. veter je prijetno pahljal naša razgreta telesa hladil
// ekspr. narahlo mahati: sloni so pahljali z uhlji / palme so nam pahljale v pozdrav
♦ čeb. čebele pahljajo (s krili) z gibanjem kril ob izletni odprtini uravnavajo vlažnost, temperaturo v panju
SSKJ
ravnotéžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ravnotežje: ravnotežna lega / ravnotežne spretnosti / imeti dober ravnotežni čut
♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni organ čutilo v notranjem ušesu za zaznavanje položaja glave; les. ravnotežna vlažnost lesa stanje lesa, da pri določeni temperaturi in določeni relativni vlažnosti zraka ne sprejema niti ne oddaja vlage; zool. ravnotežni mešiček mešiček na korenu tipalnice potočnega raka s čutnimi dlačicami in drobnimi peščenimi zrnci za vzdrževanje ravnotežja
SSKJ
sopára -e ž (ȃ) 
  1. 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: sopara se je dvignila, puhnila iz lonca; odvajati soparo; ekspr. oblak sopare
    ♦     gastr. kuhati v sopari v primerni pokriti posodi nad vrelo vodo
    // topel zrak, poln vidnih hlapov: skozi odprta hlevska vrata se je valila sopara; kuhinjska sopara / živali se je kadila sopara iz gobca
    // redko izparina, izhlapina: zatohla sopara gnoja; zrak, poln strupene sopare
  2. 2. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: sopara se tudi proti večeru ni polegla; neznosna sopara; poletna sopara
    ●     knjiž. izza sosednjega hriba se je dvigala sopara megla
SSKJ
sopáren1 -rna -o prid. (á ā) ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost: soparen zrak; soparno ozračje / soparen dan; soparno poletje / soparno vreme; pren. soparno ozračje v kolektivu
// neprijetno topel, vlažen: oditi iz soparnih prostorov; soparni rovi v rudniku
● soparna vročina neprijetno vlažna
    sopárno prisl.: soparno vroč poletni dan / v povedni rabi popoldne je bilo soparno
SSKJ
sopárica -e ž (ȃ) 
  1. 1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: soparica je kazala na spremembo vremena; okrog poldne je nastopila soparica; dušeča, neznosna soparica; poletna, popoldanska soparica; soparica pred viharjem
    // neprijetno topel, vlažen zrak: kljub neznosni soparici so vztrajali v dvorani; smrad in soparica zaradi gneče / omotična soparica v tovarni slab zrak
  2. 2. ekspr. vroče, megličasto ozračje: gozd se je ovil v soparico; migetanje, utripanje soparice
    ●     ekspr. iz kave se je dvigala soparica rahla sopara; od stene puhti soparica vroč zrak
SSKJ
sopárnost -i ž (á) značilnost soparnega: soparnost poletnega dne / polmrak in dušeča soparnost v sobi neprijetna toplota, vlažnost
SSKJ
stálen -lna -o prid., stálnejši (ȃ) 
  1. 1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki; stalne cene; vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno
    // sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje
  2. 2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge; vzeti koga v stalno oskrbo; pravica do stalne paše; stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti
    // ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa
    // ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / redko stalne barve obstojne
  3. 3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih; živeti v stalni negotovosti; stalna potreba po kisiku; biti pod stalnim nadzorstvom
    // ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev
  4. 4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu; dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi
    // ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam
    ♦     anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača nekdaj plača, ki jo prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; lingv. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v mirnem času
    stálno prisl.: ta drama je stalno na programu; stalno prebivati kje; stalno se pritoževati; stalno sodelovati
    ♦     zool. stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice; sam.: v življenju ni nič stalnega; naseliti se za stalno
SSKJ
suhôba -e ž (ó) redko suhota, suhost: vlažnost in suhoba
SSKJ
vlážnost -i ž (á) 
  1. 1. lastnost vlažnega: vlažnost rok je lahko znak bolezni
  2. 2. vlaga: vlažnost se širi po ometu; opeka vpija vlažnost iz zemlje / te rastline uspevajo v krajih z zadostno zračno vlažnostjo
    ♦     meteor. absolutna vlažnost množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlažnost razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi
Število zadetkov: 24