žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
detronizácija -e ž (á)
knjiž. odstranitev, pregon s prestola: njegovo vladanje se je končalo z detronizacijo
// ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti
knjiž. odstranitev, pregon s prestola: njegovo vladanje se je končalo z detronizacijo
// ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti
SSKJ²
dvóvládje -a s (ọ̑-ȃ)
sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo
sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo
SSKJ²
elizabetínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.: elizabetinski čas; elizabetinski okus / elizabetinski stil stil v angleškem stavbarstvu, ki združuje gotske in renesančne oblike
♦ gled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom
nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.: elizabetinski čas; elizabetinski okus / elizabetinski stil stil v angleškem stavbarstvu, ki združuje gotske in renesančne oblike
♦ gled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom
SSKJ²
gospóstvo1 tudi gospôstvo -a s (ọ̑; ō) knjiž.
1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo
♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč
1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo
♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč
SSKJ²
SSKJ²
regêntstvo tudi regéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva
// položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu
2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila
1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva
// položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu
2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila
SSKJ²
samodŕžen -žna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje
nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje
SSKJ²
sovládje -a s (ȃ)
skupno vladanje: sovladje levičarske in desničarske stranke
♦ pravn. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
skupno vladanje: sovladje levičarske in desničarske stranke
♦ pravn. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
SSKJ²
triumvirát -a m (ȃ)
1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata
2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa
// skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata
3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar
1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata
2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa
// skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata
3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar
SSKJ²
vesóljen -jna -o prid. (ọ̄)
1. nanašajoč se na vesolje, vesoljstvo: zvezde v vesoljnem prostoru / vesoljna katastrofa
2. nanašajoč se na vso zemljo: nastanek vesoljnega morja / vesoljna revolucija svetovna / vesoljno vladanje pravice
// nanašajoč se na vse ljudi, vse stvari, vsa področja: vesoljni napredek; vesoljna evolucija; vesoljno sožitje v naravi / ljubezen je vesoljno čustvo; vesoljno gorje
3. ekspr. cel, celoten, ves: najprej je zapel en ptič, nato pa vesoljni zbor; vesoljnemu človeštvu grozi katastrofa / biti člen v verigi vesoljnega življenja
● vesoljni potop po bibliji katastrofalne poplave kot kazen za človeške grehe; ekspr. za to ni vesoljnega recepta za vse veljavnega; vesoljni svet ekspr. življenja se veseli vesoljni svet vse živo; ekspr. za to bo izvedel vesoljni svet postalo bo splošno znano; ekspr. vesoljni svet hodi občudovat kapnike veliko ljudi (iz različnih krajev)
♦ filoz. vesoljna duša v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega bivajočega; pravn. vesoljno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti; rel. vesoljni cerkveni zbor zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse Katoliške cerkve; vesoljna odveza do 2. vatikanskega koncila odveza, združena z odpustkom, ki jo dobijo pod določenimi pogoji zlasti člani tretjega reda; vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta
1. nanašajoč se na vesolje, vesoljstvo: zvezde v vesoljnem prostoru / vesoljna katastrofa
2. nanašajoč se na vso zemljo: nastanek vesoljnega morja / vesoljna revolucija svetovna / vesoljno vladanje pravice
// nanašajoč se na vse ljudi, vse stvari, vsa področja: vesoljni napredek; vesoljna evolucija; vesoljno sožitje v naravi / ljubezen je vesoljno čustvo; vesoljno gorje
3. ekspr. cel, celoten, ves: najprej je zapel en ptič, nato pa vesoljni zbor; vesoljnemu človeštvu grozi katastrofa / biti člen v verigi vesoljnega življenja
● vesoljni potop po bibliji katastrofalne poplave kot kazen za človeške grehe; ekspr. za to ni vesoljnega recepta za vse veljavnega; vesoljni svet ekspr. življenja se veseli vesoljni svet vse živo; ekspr. za to bo izvedel vesoljni svet postalo bo splošno znano; ekspr. vesoljni svet hodi občudovat kapnike veliko ljudi (iz različnih krajev)
♦ filoz. vesoljna duša v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega bivajočega; pravn. vesoljno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti; rel. vesoljni cerkveni zbor zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse Katoliške cerkve; vesoljna odveza do 2. vatikanskega koncila odveza, združena z odpustkom, ki jo dobijo pod določenimi pogoji zlasti člani tretjega reda; vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta
SSKJ²
viktorijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Viktorije I.: viktorijanska doba / viktorijansko pohištvo / viktorijanski slog; viktorijanska morala
nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Viktorije I.: viktorijanska doba / viktorijansko pohištvo / viktorijanski slog; viktorijanska morala
SSKJ²
vláda -e ž (ȃ)
1. organ, ki ima vrhovno izvršilno oblast v državi: sestaviti vlado; stranka je zastopana v vladi; nova vlada; organi, predsednik vlade / koalicijska vlada v kateri sodelujejo predstavniki dveh ali več strank; socialistična vlada; začasna vlada / zamenjati vlado
// navadno s prilastkom najvišji upravni organ v upravni enoti: deželna, pokrajinska vlada
2. vladanje: v času vlade zadnjega kralja
● zastar. vzeti komu vlado oblast; pog. vlada v senci ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah
1. organ, ki ima vrhovno izvršilno oblast v državi: sestaviti vlado; stranka je zastopana v vladi; nova vlada; organi, predsednik vlade / koalicijska vlada v kateri sodelujejo predstavniki dveh ali več strank; socialistična vlada; začasna vlada / zamenjati vlado
// navadno s prilastkom najvišji upravni organ v upravni enoti: deželna, pokrajinska vlada
2. vladanje: v času vlade zadnjega kralja
● zastar. vzeti komu vlado oblast; pog. vlada v senci ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah
SSKJ²
SSKJ²
vladárstvo -a s (ȃ)
star. vladanje: ljudje še pomnijo čas njegovega vladarstva
// območje vladanja: veliko vladarstvo
star. vladanje: ljudje še pomnijo čas njegovega vladarstva
// območje vladanja: veliko vladarstvo
SSKJ²
vladavína -e ž (í)
1. navadno s prilastkom politična ureditev: ustavna vladavina je zamenjala absolutizem; parlamentarna vladavina; oblika vladavine
2. vladanje: predsednik je po petnajstih letih vladavine odstopil / zakonitost pomeni zahtevo po vladavini pravice
● knjiž. ni priznal nobene vladavine oblasti
1. navadno s prilastkom politična ureditev: ustavna vladavina je zamenjala absolutizem; parlamentarna vladavina; oblika vladavine
2. vladanje: predsednik je po petnajstih letih vladavine odstopil / zakonitost pomeni zahtevo po vladavini pravice
● knjiž. ni priznal nobene vladavine oblasti
SSKJ²
žêzlo -a s (é)
1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo
2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije
// vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir
● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo
1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo
2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije
// vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir
● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Franc Jožef I.
Predlog
Franca Jožefa I. tudi Franc Jožef Prvi Franca Jožefa Prvega samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
avstrijski cesar in ogrski kralj
IZGOVOR: [fránc jóžef pə̀rvi], rodilnik [fránca jóžefa pə̀rvega]
Slovenski pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost