Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
adrésa -e ž (ẹ̑) star.
1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:
SSKJ²
avgústa -e ž (ȗ)
zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej:
SSKJ²
dežêlen -lna -o prid. (ē)
nanašajoč se na deželo:
a) deželni jezik
b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela
♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na sedežu dežele
c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski
Celotno geslo eSSKJ
diadém diadéma samostalnik moškega spola [dijadém]
    1. manjši kroni podoben polkrožni naglavni okras, navadno kot znamenje oblasti, časti
      1.1. tak naglavni okras kot nakit; SINONIMI: tiara
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Diadem in lat. diadēma iz gr. diádēma, iz diadéō ‛ovijem, čvrsto privežem’ iz diá ‛skozi, prek, po’ + déō ‛vežem’ - več ...
SSKJ²
dinastíja -e ž (ȋ)
vrsta vladarjev istega rodu na prestolu: faraonska dinastija; dinastija Nemanjićev / biti v sorodu z vsemi evropskimi dinastijami vladarskimi rodbinami; pren. dinastija igralcev; dinastija industrijskih magnatov
SSKJ²
družína -e ž (í)
1. skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; rojstni dan je praznoval v krogu družine / sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu / enostarševska družina; istospolna družina družina, v kateri sta starša istega spola / načrtovanje družine
// skupnost zakonskega ali zunajzakonskega partnerja in enega od staršev z otrokom, otroki: hčerki iz prejšnjega zakona sta sprejeli očetovo novo družino
// eden od staršev z otrokom, otroki: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino
2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd
3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci
4. star. služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina)
5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači; imel je prijetno družino
6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz družine zlatičnic
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; jezikosl. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi
SSKJ²
družínik -a m (ȋ)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi: sodišče pri štabu družinikov je kaznovalo kršilce javnega reda
♦ zgod. pripadnik oboroženega spremstva plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi
SSKJ²
dvorján in dvorjàn -ána m (ȃ; ȁ á)
nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru: slavja se bo udeležil tudi kralj s svojimi dvorjani
Celotno geslo Sinonimni
dvorján -a m
nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvorupojmovnik
SINONIMI:
dvorjanik, star. dvornik, zastar. palatin, zastar. pridvornik
SSKJ²
dvóvládje -a s (ọ̑-ȃ)
sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo
Celotno geslo eSSKJ
fáraonka1 fáraonke samostalnik ženskega spola [fáraọnka]
    1. vladarica v starem Egiptu
      1.1. vladarjeva žena, sovladarica v starem Egiptu
ETIMOLOGIJA: iz drugega dela taksonomskega imena Monomorium pharaonis, glej ↑faraon
SSKJ²
glavár -ja m (á)
star. poglavar: proglasil se je za glavarja; plemenski glavarji / glavar hajduške čete / okrajni glavar v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja
♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora
Celotno geslo Etimološki
guvernȇr -ja m
Jezikovna
Ime novega britanskega kralja – »Charles III.« ali »Karel III.«

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

Jezikovna
Ime španskega kralja Felipeja

Zanima me vaše stališče do sklanjanja španskega imena Felipe (princ in novi kralj). Pravopis na strani 90 in po paragrafu 780, 781 priporoča kot boljšo različico (primer Čašule, mogoče tudi Giuseppe) Felipe, Felipa (če jemljemo -e kot končnico, in ne kot del osnove (potem bi sklanjali Felipe, Felipeja, tako kot večina).

Mogoče pa bi morali posloveniti ime in ga pisati kot kralja Filipa VI. (slovenjenje imen vladarjev), čeprav smo njegovega očeta vedno pisali kot Juana Karlosa (in ne Janeza Karla).

SSKJ²
intronizácija -e ž (á)
knjiž. podelitev, priznanje visoke cerkvene službe ali vladarske oblasti s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličenje, umestitev: škofovska intronizacija; intronizacija vladarjev
// ekspr. podelitev, priznanje vzvišenosti, veljave, moči: to delo je pravzaprav intronizacija besedne umetnosti
Svetokriški
kapitan -a m vladarjev namestnik, mestni glavar, vojaški poveljnik, predstojnik: dokler on je bil Capitan im. ed., ali Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Kadar letu vidi Abiſaj Davidau Capitan im. ed. ǀ mej Angeli ner pervu je bil Firsht, inu Capitan im. ed. Lucifer ǀ S. Ciprian pravi, de zhlovek je en Gospud, inu Capitan im. ed. zhes vſe ſtuarjene rezhy ǀ en Gospodar ſvoj hishi, kar je en Capitan im. ed. v'ſvojm meſti, en General per ſvoj vojski ǀ Nabuzardam je bil Capitan im. ed. teh kuhariou ǀ Olybrius, kateri je bil Captan im. ed. v' tem Meſti Antiochia ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga Capitana rod. ed. ſò bilij ſmalali ſonze ǀ ſe oberne k'ſvojmu Capitanu daj. ed. ǀ Capitanu daj. ed., kateri je meſtu branil, oblubi velike shenkinge ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana tož. ed., vſakatera deshela ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ takrat Kadar IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana tož. ed. poſtavili ǀ Angeli ſò nashi Capitani im. mn. ǀ sklede po ordingi pet, inu pet na miſo poshilamo, kakor Capitani im. mn. ſvoje sholnerje ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma … od Capitanou rod. mn. ſe vojskovati ǀ shiher ſe ſamorimo Capitanom daj. mn. perglihat ← it. capitano < vlat. *capitānus ‛glavar’
Celotno geslo Frazemi
koléno Frazemi s sestavino koléno:
bíti do kolén v dréku, grísti koléna, iméti méhka koléna, koléna se trésejo kómu, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne séči kómu niti do kolén, pásti na koléna, prosíti kóga na kolénih, státi do kolén v dréku
SSKJ²
kómornik in komórnik -a m (ọ̑; ọ̑)
1. zgod. visok uslužbenec na vladarskem dvoru, odgovoren zlasti za gospodarska ali finančna vprašanja: kralj je sklical svoje komornike / bil je imenovan za častnega komornika
2. vladarjev, plemičev osebni služabnik: spletke komornikov
Celotno geslo eSSKJ
kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc]
    1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež
      1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
      1.2. semena te rastline
    2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc
    3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc
ETIMOLOGIJA: ↑koper
Število zadetkov: 52