Zadetki iskanja
1. navadno s prilastkom politična ureditev: ustavna vladavina je zamenjala absolutizem; parlamentarna vladavina; oblika vladavine
2. vladanje: predsednik je po petnajstih letih vladavine odstopil / zakonitost pomeni zahtevo po vladavini pravice
● knjiž. ni priznal nobene vladavine oblasti
nanašajoč se na faraone ali na igro faraon: faraonska dinastija, vladavina; faraonske grobnice / faraonska igra
nanašajoč se na monarhijo: monarhična vladavina / monarhična miselnost / monarhična država
nanašajoč se na Napoleona: napoleonski zakoni; napoleonska vladavina; napoleonske vojne / napoleonski značaj; napoleonske poteze
1. nanašajoč se na egiptovske kralje Ptolemejce: ptolemejska vladavina
2. nanašajoč se na astronoma, matematika Ptolemeja: ptolemejska razlaga vesolja
nanašajoč se na trinoge ali trinoštvo: trinoška oblast; trinoška vladavina / trinoški oče
- trinóško prisl.:
trinoško vladati
1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo
2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije
// vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir
● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo
zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija
vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom
polit. vladavina z neomejeno oblastjo vladarja, a tudi z nekaterimi demokratičnimi elementi:
zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
vladavina tatov: njegova vlada je kmalu dobila sloves kleptokracije / politična kleptokracija
vladavina ene ali več političnih strank, ki uveljavljajo zlasti svoje interese: boj, nezadovoljstvo s partitokracijo; avtoritarnost, nepotizem in partitokracija / interesi partitokracije / strankarska partitokracija
zgod. vladavina s skoraj neomejeno oblastjo rimskega vladarja od cesarja Avgusta do Dioklecijana: doba principata
vladavina ene ali več političnih strank, ki uveljavljajo zlasti svoje interese: omejevati strankokracijo; razbohotena strankokracija; kritika strankokracije
vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti: vzpostaviti teokracijo; staroegiptovska teokracija